TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

1. Pritožba predlagatelja zoper sklep z dne 29. 1. 2026 se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

2. Pritožba predlagatelja zoper sklep z dne 5. 2. 2026 se zavrne in se sklep v izpodbijanem delu potrdi.

3. Pritožbi nasprotne udeleženke zoper sklep z dne 5. 2. 2026 se delno ugodi in se sklep:

• v III. točki v 1. alineji spremeni tako, da se glasi: "za čas od 31. 8. 2023 do pravnomočnosti tega sklepa poleg preživnine, dogovorjene z začasno sodno poravnavo z dne 31. 8. 2023 v znesku 20 EUR mesečno", v 2. alineji pa tako, da se glasi: "od pravnomočnosti tega sklepa dalje pa preživnino 320 EUR mesečno".

• v VI. točki razveljavi in v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

  V ostalem delu se tudi pritožba nasprotne udeleženke zavrne in sklep v izpodbijanem, a nespremenjenem in nerazveljavljenem delu potrdi.

4. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Sodišče je tudi na podlagi neposrednega zaznavanja ugotovilo, da se starša nista sposobna sporazumevati niti glede preživljanja prostega časa otroka, vrtčevskih obveznosti in njegovega zdravstvenega stanja. Konflikt jima ne omogoča razumnega in spoštljivega pogovarjanja in dogovarjanja o vprašanjih otrokovega dnevnega življenja, zato nista sposobna vsakodnevnega prilagajanja, pogosto vnaprej nepredvidljivim situacijam. Po prepričanju sodišča prve stopnje bi odločitev o skupnem varstvu in vzgoji ustvarjala več novih spornih vprašanj in konfliktov med staršema, ki bi se začeli pojavljati tudi glede dnevnega življenja. Sodišče prve stopnje je torej preizkusilo, ali so v predmetni zadevi podani pogoji za skupno varstvo in vzgojo, a je na podlagi gornjih ugotovitev zaključilo, da niso.

V zadevi VSL IV Cp 1452/2024, iz katere je povzet gornji sklop in na katero se sklicuje sodišče prve stopnje, je šlo za vprašanje, ali pomeni pridobitev finskega državljanstva korist za otroka. Za tak primer pritožbeno sodišče nima nobenega pomisleka, da dodatno državljanstvo prinaša dodatno korist: Finska je država EU, poleg tega je splošno znano, da gre za eno najbolj razvitih in varnih držav na svetu. Nasprotno pa je za Mehiko splošno znano, da je to država v razvoju, da velja za eno manj varnih držav, poleg tega pa ni del EU, kar pomeni, da ni del njenega enotnega pravnega reda. Vse to po presoji pritožbenega sodišča postavlja pod vprašanje trditev, da ni nobene dileme, da za posameznika državljanstvo pomeni bonus.