179. člen OZ določa, da je pri odmeri pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo treba upoštevati načelo individualizacije in načelo objektivne pogojenosti višine denarne odškodnine. Po prvem načelu se pravična denarna odškodnina določi glede na intenzivnost in trajanje telesnih bolečin, duševnih bolečin in strahu ter glede na vse konkretne okoliščine, ki so podane pri oškodovancu. Po drugem načelu pa je treba upoštevati tudi pomen prizadete dobrine in namen dane odškodnine ter dejstvo, da odškodnina ne bi podpirala teženj, ki niso združljive z njeno naravo in namenom.
začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - začasna ureditev razmerja - začasna sodna poravnava - učinek sodne poravnave - korist mladoletnega otroka - ogroženost otroka - stiki otroka s staršem - onemogočanje izvrševanja stikov z otrokom
Sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Njegova ogroženost je podana, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju.
Začasna odredba je izjemen, nujen ukrep, ki ga sodišče izda, kadar je treba začasno urediti stike zaradi koristi otroka. Začasna odredba ne posega v veljavnost poravnave, ampak jo začasno nadomesti v obsegu, v katerem je drugačna. Poravnava ostane v veljavi kot pravna podlaga, a se ne uporablja, dokler traja začasna odredba.
Stiki imajo prednost pred drugimi obveznostmi otrok. Šolske naloge in učenje deklici lahko opravita tudi pri očetu. Onemogočanje oz. neupravičeno omejevanje stikov se lahko odrazi tudi pri presoji pogojev za varstvo in vzgojo otrok (sedmi odstavek 141. člena DZ). Temeljno vodilo je korist otrok, ki se zagotavlja z rednimi in kakovostnimi stiki. Zanje pa si morata prizadevati oba starša.
odškodninski zahtevek Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - azbest
Zahtevek Zavoda po prvem odstavku 87. člena ZZVZZ v razmerju med Zavodom in delodajalci predstavlja posebno določbo (lex specialis) glede na splošna pravila odškodninske odgovornosti. Zakonska podlaga za odgovornost delodajalca nasproti Zavodu je krivdna, saj zahteva obstoj kršitve konkretnih predpisov ali ukrepov, ki jih je bil delodajalec dolžan izvajati za varnost in zdravje delavcev. Utemeljitev tožbenega zahtevka na objektivni odgovornosti delodajalca v razmerju do Zavoda je zato materialnopravno zmotna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00089359
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2. ZVPot člen 22, 22/1, 23, 24, 24/1, 24/1-4. OZ člen 88, 88/1. URS člen 2, 14, 22. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 6/1, 7, 7/1. Pogodba o Evropski uniji (PEU) člen 2. ZPP člen 212.
tuja valuta denarne obveznosti - valutno tveganje - načelo vestnosti in poštenja - dobra vera ob sklepanju pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - dokazovanje negativnega dejstva - nepošten pogodbeni pogoj - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - nastanek težko nadomestljive škode - hujše škodljive posledice - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe - premoženjsko in finančno stanje stranke - sprememba tožbe - odlog plačila - glavni predmet pogodbe - načelo afirmacije pogodb - prava in neprava retroaktivnost - preplačilo - reverzibilnost začasne odredbe - denarno nadomestilo - nadomestilo za neupravičeno uporabo tuje stvari - predlog za postavitev predhodnega vprašanja sodišču evropske unije - razmejitev pristojnosti med EU in državami članicami - varstvo potrošnikov - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - ničnost kreditne pogodbe - delna ničnost - predlog za izdajo začasne odredbe - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - zadržanje učinkov - odločanje o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi - namen zavarovanja z začasno odredbo - dokazni standard verjetnosti - celovita dokazna ocena - dokazna ocena izpovedbe strank in priče - uporaba prava EU - Direktiva Sveta 93/13
Načelo lojalne (evropskoskladne) razlage od nacionalnega sodišča zahteva, naj nacionalno pravo razlaga v skladu z besedilom in namenom direktive ter teži k dosegi ciljev direktive. Obveznost lojalne razlage se nanaša na vse državne organe in celotno nacionalno pravo in ni omejena zgolj za implementacijske predpise. Pri razlagi nacionalnega prava mora sodišče slediti standardom in smernicam, ki jih v postopku s predhodnim odločanjem oblikuje SEU. SEU je namreč izključno pristojno sodišče za razlago prava EU, njegove sodbe so za nacionalna sodišča zavezujoč, precedenčni in neposredno uporabljiv pravni vir. Sodišče prve stopnje je bilo zato pri odločitvi dolžno upoštevati razlage, ki jih je o Direktivi 93/13 sprejelo SEU, vključno s stališči v sodbah C-287/22 z dne 15. 6. 2023 in C-520/21 z dne 15. 6. 2023.
Tožnik bi moral, če začasne odredbe ne bi bilo, plačevati, česar verjetno ne dolguje. In da bi to saniral, bi moral za vsak plačani obrok zviševati svoj kondikcijski zahtevek, po izdaji prvostopenjske sodbe pa, ker spremembe tožbe tedaj niso ni več mogoče, vložiti novo tožbo. Breme opisanega - premoženjsko in nepremoženjsko - je za tožnika, izhajajoč iz standardov evropskega potrošniškega prava pri dolgoročnih kreditih v tuji valuti, težko nadomestljiva škoda.
Pritožnica sprašuje, ali so nacionalna sodišča stališča SEU dolžna uporabljati nepravilno - avtomatizirano, ne da bi ocenjevala, ali se določeno pravno stališče prilega dejanskim in pravnim okoliščinam konkretnega primera. Tudi če bi pritožbeno sodišče štelo, da gre za vprašanje, ki ga je skladno z razmejitvijo pristojnosti med SEU in nacionalnimi sodišči sploh mogoče nasloviti na SEU, je odgovor nanj poudarjeno očiten. Daje ga že 2. člen Pogodbe o Evropski Uniji (PEU), po katerem EU temelji na vrednotah pravne države, z vidika slovenskega prava pa ustavni načeli pravne države in enakosti pred zakonom (2. in 14. člen Ustave) ter pravica do enakega varstva pravic (22. člen Ustave).
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 354, 354/1. SPZ člen 48. ZZZDR člen 59. DZ člen 74.
pomanjkljiva in neobrazložena dokazna ocena - razveljavitev prvostopenjske sodbe - vlaganja - vlaganja v nepremičnino v lasti tretjega - vnaprejšnja dokazna ocena - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da sodišče prve stopnje dokazne ocene v tem postopku ni naredilo. Zgolj v 9. točki je povzelo navedbe tožnika in v 10. točki navedbe toženke ter navedlo, da je slednja navedbe tožnika prerekala ter zaključilo, da tožnik ni zadostil svojemu dokaznemu bremenu. Naloga sodišča je, da izvede predlagane dokaze in skladno z načelom neposrednosti na njihovi podlagi razsoditi o zadevi, ne pa le povzema izpovedbe in dokaze.
ZVEtL-1 člen 12, 12/1, 44, 44/1, 44/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
ugotovitev pripadajočega zemljišča - pripadajoče zemljišče k stavbi - dejanska etažna lastnina - skupni deli stavbe v etažni lastnini - kršitev pravice do izjave - izvedba dokazov po uradni dolžnosti
V primeru, ko gre za pripadajoče zemljišče stavbe v etažni lastnini, ugovor zaupanja v zemljiško knjigo ne more biti utemeljen. Skupni deli etažne lastnine, kamor spada tudi pripadajoče zemljišče, so namreč izvzeti iz samostojnega pravnega prometa, zato je razpolaganje z njimi nično, ne glede na morebitno dobro vero pridobitelja.
Sodišče v postopku, ki se vodi po ZVEtL-1, lahko po uradni dolžnosti tudi samo zbira dokazno gradivo, ki ga potrebuje za uspešno izvedbo postopka, vendar mora udeležencem postopka pred izdajo odločbe omogočiti izjavo o tako pridobljenem gradivu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00088548
OZ člen 175, 195. ZPP člen 3, 3/3, 154, 154/2, 165, 165/2, 316.
sodba na podlagi pripoznave - delna pripoznava tožbenega zahtevka - jasna in nedvoumna izjava o pripoznavi - plačilo mesečne rente - izpad dohodka - odprava rente - sprememba prisojene odškodnine - naknadno spremenjene okoliščine - obvestilo o nastopu spremenjenih okoliščin - trenutek vložitve tožbe - namen odškodnine - vračanje neutemeljeno plačanih zneskov odškodnine - pošteni prejemnik odškodnine - nepošteni pridobitelj - dolžna skrbnost - naknadno odpadla pravna podlaga - prekinitev obveznosti brez dolžnosti vračila še prejetih sredstev - zmotna uporaba materialnega prava - dopolnilni sklep o pravdnih stroških - sprememba odločitve o pravdnih stroških - načelo uspeha pravdnih strank
Za spremembo mesečne rente oziroma njeno ukinitev je glede na njen namen odločilen trenutek nastopa spremenjenih okoliščin in ne šele trenutek vložitve tožbe.
Po 195. členu OZ ni mogoče zahtevati nazaj neutemeljeno plačanih zneskov odškodnine zaradi telesne poškodbe, prizadetega zdravja ali smrti, če so bili plačani poštenemu prejemniku. Pošten pa je tisti prejemnik, ki se glede na okoliščine primera ne zaveda in tudi ne more zavedati, da je nekaj prejel brez pravne podlage. Če pravna podlaga za plačilo odškodnine v času plačila obstaja, toda pozneje odpade, je pomembna oškodovančeva zavest o taki možnosti. Oškodovanec, ki ve za možnost, da bi lahko odpadla pravna podlaga za prejeto plačilo, mora s tem posebej skrbno ravnati (pravni red mu nalaga breme, da prejetega še ne porabi na način, ki bi onemogočal morebitno vračilo) in ga je dolžan v trenutku, ko izve za odpadlo pravno podlago, tudi vrniti. Pritožbeno sodišče, za razliko od sodišča prve stopnje, glede na predstavljena dejstva ugotavlja, da toženki nepoštenosti v smislu gornje določbe ni mogoče očitati. Sinovo prejemanje socialnih transferjev iz naslova pomoči in postrežbe oziroma prejem odločbe, da ni več upravičena do dodatka za nego otroka, ne zadošča za sklep o njeni nepoštenosti. Tožnica ni navajala, da bi toženko o morebitni odpadli pravni podlagi oziroma o tem, da ji zaradi zaposlitve sina renta ne pripada več, obvestila. In prav na takšnem obvestilu o nastopu spremenjenih okoliščin, ki bi lahko imelo za posledico spremembo dosojene rente, in na podlagi katerega bi se prejemnik moral zavedati, da lahko nastopi dolžnost vračila zneskov (in bi bil torej nepošten), temelji odločba VSL Sodba I Cp 1011/2019 z 21. 8. 2019, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje.
ZFPPIPP člen 103, 103/4, 103/4-3. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 7, 7/1, 7/2
nagrada stečajnega upravitelja - nadomestilo za unovčenje stečajne mase in razdelitev - osnova za izračun nadomestila - plačilo za dejansko opravljeno delo - znižanje nadomestila
Ker je v obravnavani zadevi upravitelj vendarle opravil delo v zvezi z razdelitvijo premoženja, mu po oceni višjega sodišča za to delo pripada tudi nagrada. Vendar pa ne nagrada v celotni višini, kot je določena po 7. členu Pravilnika. Višje sodišče ocenjuje, da obseg opravil, katerim je sicer namenjena celotna nagrada za unovčenje in razdelitev in ki jih je v tem postopku opravil upravitelj, predstavlja 30 % sicer potrebnih opravil. Zato je upravitelj upravičen do 30 % nadomestila, ki bi ga sicer prejel po Pravilniku za vsa potrebna opravila.
korist otoka - odvzem otroka staršem - namestitev otroka v zavod - ogroženost otroka - pravica do družinskega življenja - pravica do izjave
Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je stopnja utemeljitve verjetno izkazane ogroženosti otroka v sklepu o začasni odredbi v družinskih zadevah odvisna od teže posega v pravico do družinskega življenja staršev. Hujši kot je poseg države v pravico do družinskega življenja, bolj skrbno je treba obrazložiti obstoj ogroženosti otroka, ki opravičuje izdajo začasne odredbe, in sicer zaradi njenega neposrednega vpliva na končno odločitev sodišča (procesni vidik pravice do družinskega življenja). To sicer ne pomeni, da bi morala sodišča v postopku zavarovanja z začasnim odvzemom otroka staršem pri obravnavanju ugovora staršev v vsakem primeru izvesti popolno dokazno oceno, morajo pa se temu približati, pri čemer morajo konkretizirano (ne pa pavšalno) opredeliti, zakaj štejejo posamezna sporna dejstva za dokazana s stopnjo verjetnosti (161. člen DZ) in konkretizirano utemeljiti, zakaj ocenjujejo, da obstajajo okoliščine, ki upravičujejo najhujši poseg države v pravico do družinskega življenja. Tega sodišče prve stopnje ni storilo, zato je kršilo procesni vidik pravice do družinskega življenja.
Iz navedenih določil devetega odstavka 233. člena ZFPPIPP izhaja, da zakon vzpostavlja domnevo odgovornosti poslovodstva, ki je to funkcijo opravljalo v zadnjih dveh letih pred začetkom stečajnega postopka. Na posameznem članu poslovodstva pa je, da se te odgovornosti razbremeni, in sicer tako, da izkaže, da na nastanek teh okoliščin, torej na nezadostno stečajno maso, ni mogel vplivati. Za kaj takega pa ne zadostuje zgolj ugovorna navedba, da stečajni dolžnik v času odhoda pritožnice ni bil insolventen. To trditev mora namreč tudi utemeljiti, prav tako pa jo mora tudi dokazati.
Dokazno breme o resničnosti trditve o ustnem dogovoru, da avans vrne toženka, če blago ustrezne kvalitete ne bo dostavljeno, nosi tožnica. Glede na to, da sta si bili dejansko nasproti le izpovedbi pravdnih strank, je sodišče prve stopnje v povezavi s predloženo listinsko dokumentacijo pravilno presodilo, da je tožnica ponudila prešibke dokaze.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - podobni primeri - upoštevanje specifičnega položaja oškodovanca in razpona odškodnin v podobnih primerih - razteg vratne hrbtenice - zlom
Tožničina odškodnina, ocenjena na približno 13 neto povprečnih plač, je primernejša oz. pravičnejša glede na podobne, hujše in blažje primere. Skupni znesek odškodnine za tožničino negmotno škodo torej znaša 19.500 EUR, revalorizirano predpravdno plačilo toženke iz tega naslova pa je 16.702 EUR (pritožbeno neizpodbijano).
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. SPZ člen 32, 33, 34.
motenje posesti - video nadzor - lestev - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - aktivna legitimacija - sklepčnost
Pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa se ne da preizkusiti, ker v njem manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih, za del zahtevka pa je sodišče v bistvenem preseglo toženkino trditveno podlago. S tem sta storjeni dve absolutni bistveni kršitvi določb pravdnega postopka, iz 14. in iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki sta terjali razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek pred sodiščem prve stopnje.
ZVEtL-1 člen 5, 5/1, 23, 31, 32. Zakon o lastnini na delih stavb (1959) člen 5, 5/1, 21. ZPDS člen 4.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - pridobitev položaja udeleženca - stavbna pravica - dopolnitev sklepa - posamezni del stavbe - splošni skupni del - skupni prostori - nacionalizacija stavbe - izvzem stanovanj iz nacionalizacije - prosto razpolaganje z nepremičnino - pravica uporabe - odločanje na podlagi dokaznega standarda verjetnosti
Glede objekta št. 281 ter delov št. 23, 24 in 25 je treba še upoštevati, da je bila z odločbo o izvzetju iz nacionalizacije v korist navedenih dveh stanovanj odrejena tudi trajna pravica skupne uporabe na drugih delih stavbe (pralnici, podstrešju, stopnišču in terasi). ZLDS, ki je veljal v času izdaje odločbe o izvzemu iz nacionalizacije, je v prvem odstavku 5. člena res, kot opozarja pritožba, določal, da imajo lastniki posameznih delov na skupnih delih stavbe trajno pravico uporabe. Termina "trajna pravica skupne uporabe" ni posebej opredeljeval. Glede na to, da sta v izreku odločbe o izvzemu iz nacionalizacije v konkretni zadevi hkrati dva različna izraza: "trajna pravica uporabe" in "trajna pravica skupne uporabe" je, ob upoštevanju že navedenega, življenjsko logičen zaključek sodišča prve stopnje iz 67. točki obrazložitve. To je, da je "trajna pravica skupne uporabe" implicirala današnjo solastnino, "trajna pravica uporabe" pa današnjo izključno lastninsko pravico. Ta sklep podpirajo tudi določbe kasneje sprejetega ZPDS, ki je vsebinsko sledil ureditvi ZLDS, jezikovno pa v 4. členu opredelil, da imajo na skupnih delih stavbe v etažni lastnini etažni lastniki skupno trajno pravico uporabe. Da je na nekem delu stavbe obstajala trajna pravica uporabe, samo po sebi torej ni nujno pomenilo, da je ta del stavbe skupni del.
ZFPPIPP člen 206, 206/4, 206/5. ZGD-1 člen 498, 498/1, 498/3, 498/4
postopek prisilne poravnave - navadne terjatve - podrejene terjatve - narava terjatve - preizkus prijavljenih terjatev - sklep o preizkusu terjatev v postopku prisilne poravnave - posojila družbi namesto lastnega kapitala - kapitalsko posojilo - zagotovitev lastnih sredstev - prenos terjatev
V postopku prisilne poravnave pa je drugače. Postopek praviloma poteka hitreje kot stečajni postopek, njegov namen pa tudi ni urediti vseh razmerij dolžnika z upniki, temveč omogočiti čim prejšnje likvidno poslovanje.
Ko torej upravitelj pripravlja poročilo o izidu glasovanja, mora že tudi vedeti, za kakšno terjatev gre in kakšen je količnik za glasovanje in ponderirani znesek posamezne terjatve. Zato v tej fazi postopka tudi ni več mesto in čas za ugotavljanje narave terjatve, pri čemer je pomembno tudi, ali je upnik sploh smel konvertirati terjatev (to je odvisno od načrta finančnega prestrukturiranja). Zato mora sodišče že v fazi preizkusa terjatev v postopku prisilne poravnave ugotoviti tudi naravo terjatev, upravitelj pa je pri pripravi poročila vezan na pravnomočen sklep o preizkusu terjatev s pripadajočim končnim seznamom preizkušenih terjatev.
Vsa v sklepu navedena dejanja družbenika predstavljajo kapitalsko posojilo, saj gre za dejanja po prvem in tretjem odstavku 498. člena ZGD-1, kadar družbenik z dolžnikom sklene posojilno pogodbo, kadar družbenik poplača terjatve dolžnika in s tem sam postane upnik dolžnika, prav tako pa kadar podaljša ročnost kreditov.
Čim pa se je tako dejanje opravilo v času finančne krize (insolventnosti), se šteje, da je že ob opravi dejanj predstavljalo premoženje družbe, saj se tako šteje po drugem stavku prvega odstavka 498. člena ZGD-1 za primer postopka prisilne poravnave. Tega ne more spremeniti dejstvo, da je bil tak postopek predlagan že v času, ko je takratni družbenik te terjatve že odstopil novima upnikoma.
gospodarski spor majhne vrednosti - obrazložitev sodbe - pravica do izjave stranke - učinkovito pravno sredstvo - dejanska in pravna podlaga - pravno relevantna dejstva - trditvena podlaga tožbe - priznane trditve - nesporna dejstva
Iz obrazložitve mora biti razvidno, katera pravno pomembna dejstva iz tožbe je sodišče vzelo kot dejansko podlago svoje odločitve in na katero pravno normo jo je oprlo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00088537
SZ-1 člen 103, 103/1, 103/1-4, 104, 104/1.
stanovanjska najemna razmerja - odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja - krivdni razlogi za odpoved najemne pogodbe - slabo premoženjsko stanje toženca - socialna stiska najemnika - postopek za uveljavljanje izredne pomoči pri uporabi stanovanja - pomanjkljiva trditvena podlaga - neprofitno najemno stanovanje - subvencionirana najemnina - sklepčnost tožbe - dokaz z zaslišanjem strank - dokazni predlog - lex specialis
SZ-1 je glede stanovanjskih najemnih razmerij specialni predpis v razmerju do OZ. V prvem odstavku 104. člena SZ-1 opredeljuje situacijo, v kateri najemniku neprofitnega stanovanja ni mogoče odpovedati najemne pogodbe. Toženka že ima subvencionirano najemnino. Le, če bi zatrjevala in dokazala, da je ravnala tako, kot ji nalaga prvi odstavek 104. člena SZ-1, torej, da je sprožila postopek za uveljavljanje izredne pomoči pri uporabi stanovanja in v tem roku o tem obvestila lastnika stanovanja, ji tožnica najemne pogodbe ne bi mogla odpovedati. Tega pa ni storila.
kupoprodajna pogodba - prodaja premičnine - izpolnitev obveznosti - izročitev stvari v posest - dejanski prevzem - naročnikova obveznost plačila - plačilo dolga
Tožnica je svojo obveznost izročitve prodanega blaga v posest tožencu izpolnila. Zato je toženec za blago, s katerim je od trenutka, ko mu je bilo izročeno v posest, lahko razpolagal, dolžan tožnici plačati kupnino.
S stopnjo verjetnosti je upnica, ki je terjatev prerekala, izkazala, da je šlo za posel, ki je bil le navidezno sklenjen s tretjo osebo, kar pomeni, da je šlo za dejanje po 498. členu ZGD-1, ki se šteje za kapitalsko posojilo družbenika. Tega dejstva ne spremeni okoliščina, da je bila terjatev prenesena na pritožnico.
začasna dodelitev otroka v varstvo in vzgojo - predodelitev otroka - pravočasnost pritožbe - tek pritožbenega roka - ogroženost otroka - zanemarjanje otroka in surovo ravnanje - ponavljajoče se fizično in psihično nasilje - začasna določitev stikov - neizvršljiv izrek - nedoločen izrek - ponovljeni postopek - opredelitev obsega stikov
Sodišče prve stopnje je odločilo, da se osebni stiki med nasprotno udeleženko in otrokom izvajajo po sprotnem dogovoru obeh staršev, tako da je na stiku prisoten tudi predlagatelj. Naslonilo se je na mnenje CSD, ki zgolj predlaga, da ima otrok z materjo stike in na zapisnik Multidisciplinarnega tima, iz katerega izhaja, da ima otrok z mamo trenutno stike ob prisotnosti očeta. Nasprotna udeleženka utemeljeno trdi, da tako določeni stiki niso izvršljivi. Na ta način obseg stikov ni določen, prisilno se jih tudi ne da izvršiti.