CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00085228
ZDZdr člen 39, 39/1, 47, 47/3, 53, 64, 64/2, 64/3. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 286b, 339, 339/2, 339/2-8.
zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - zakonski pogoji za izrek ukrepa - poseg v ustavne pravice posameznika - omejitev gibanja - duševna bolezen - ogrožanje življenja in zdravja - duševna motnja - pravica do kontradiktornega postopka - omejitev pravice - omejitev pravice pridržane osebe do prisotnosti pri izvajanju dokazov - pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev
Udeležencu (osebi) se lahko pravica do sodelovanja v postopku omeji. Zakon določa, da se mu na predlog izvedenca omeji pravica do prisotnosti pri izvajanju dokazov in pravica do vpogleda v spis, če bi lahko nastale škodljive posledice za njegovo zdravje ali zaupnost oziroma varnost drugih. Zakon sam torej omogoča poseg v udeleženčevo pravico do kontradiktornosti, ki ga legitimira možnost nastopa omenjenih posledic. Ker pa je značilnost vsakega posega v procesne pravice strank oziroma udeležencev njegova izjemnost, po mnenju pritožbenega sodišča zakonska določba tretjega odstavka 64. člena v zvezi s tretjim odstavkom 47. člena ZDZdr ne posega tudi v pravice udeležencev, da se seznanijo z vsebino izvedenih dokazov. Pravica do seznanitve z vsebino dokazov je tako kot pravica do prisotnosti pri izvajanju dokazov ena od prvin pravice do kontradiktornega postopka.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - trditveno breme - dokazni standard - težko nadomestljiva škoda - položitev varščine - varščina namesto začasne odredbe
Z založitvijo varščine po prvem odstavku 275. člena ZIZ ni mogoče nadomestiti vrzeli v predlagateljevem trditvenem gradivu. Kadar ta ne zmore konkretno opredeliti, tako kot tega ni zmogla pritožnica, kaj natanko je tista nevarnosti, ki mu grozi, si s položitvijo varščine ne more pomagati.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00085313
OZ člen 78, 82, 104, 105, 280, 288, 379, 427, 429.
tožba za izstavitev zemljiškoknjižne listine - ugovor neizpolnitve nasprotne obveznosti - vzajemna obveznost - neplačilo kupnine - materialnopravni ugovor - ugovor neizpolnjene pogodbe - neizpolnitev glavne obveznosti - izpolnitev obveznosti - (ne)izpolnjevanje pogojev - določitev pogoja - ugovor neizpolnjene pogodbe in pravilo sočasne izpolnitve - pooblastitev - učinek prenehanja pooblastila - razlaga pogodbe - razlaga spornih določil - uporaba določil - prenehanje obveznosti - komu se izpolnjuje - bistvena sestavina pogodbe - pravočasna izpolnitev - prevzem dolga - obračun - zamudne obresti - pogodbene in zakonske zamudne obresti - obrestna mera zamudnih obresti
Toženca sta se zahtevku na izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine upirala z ugovorom neizpolnitve (ugovorom sočasne izpolnitve) - tožniku nista dolžna izročiti zemljiškoknjižnega dovolila za vpis solastninske pravice, dokler tožnik v celoti ne bo izpolnil svoje pogodbene obveznosti. Gre za materialnopravni ugovor, ki vpliva na utemeljenost tožbenega zahtevka. Pravna posledica ugovora je upravičenost stranke, ki ugovarja, da zadrži svojo izpolnitev toliko časa, dokler ne izpolni oziroma ni pripravljena izpolniti tudi nasprotna stranka. Ugovor neizpolnjene pogodbe se lahko uveljavlja samo, če je prišlo do neizpolnitve glavne obveznosti. Sodišče v takšnem primeru ugodi zahtevku ter ob tem določi pogoj, pod katerim je toženec dolžan izpolniti obveznost.
preživnina za mladoletnega otroka - sprememba višine preživnine - zvišanje preživnine - bistveno spremenjene okoliščine - preživninska zmožnost staršev - premoženjsko stanje preživljalca - preživninske potrebe otroka - povečane potrebe otroka - naknadno spremenjene okoliščine - porazdelitev preživninskega bremena
Vsaka sprememba na strani preživninskega upravičenca ali zavezanca še ne opravičuje spremembe pravnomočno določene preživnine. Potrditi je treba nasprotnemu udeležencu, da morajo biti spremembe potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca bistvene.
dedovanje - novo najdeno premoženje - dodatni sklep o dedovanju - zapuščinska obravnava - smrt dediča - izločitev sodnika - prepozna zahteva za izločitev sodnika
Sklep, s katerim bi sodišče za dedinjo razglasilo mrtvo osebo, za kar se zavzema pritožba, bi bil pravno nesprejemljiv.
ZGD-1 člen 503, 503/3, 503/4. ZST-1 člen 3. ZPP člen 152.
družbeniška tožba - actio pro socio - predujem za stroške postopka - založitev predujma
Določba četrtega odstavka 503. člena ZGD-1 predstavlja lex specialis, t.j. izjemo od splošnega pravila iz 3. člena ZST-1, po katerem mora sodno takso plačati tisti, ki je predlagal uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja, in 152. člena ZPP, po katerem vsaka stranka sama predhodno krije svoje stroške postopka. Namen zakonodajalca, ki je določil, da stroške postopka in stroške posebnega zastopnika krije družba, je v olajšanju položaja družbenikov, ki lahko z družbeniško tožbo brez stroškovnih obremenitev nadomestijo ali sanirajo opuščena ravnanja družbe same, ki bi primarno morala poskrbeti za to, da družbeniki in poslovodje pravilno ter vestno izpolnjujejo svoje obveznosti v razmerju do družbe.
URS člen 156. ZFPPIPP člen 38, 128, 128/1, 234, 234/3, 234/4. ZUstS člen 23, 23/1.
začetek stečajnega postopka na predlog dolžnika - postopek z dolžnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - pritožba zoper sklep o začetku stečajnega postopka - pritožba družbenika - družbenik dolžnika - družbenik družbe z omejeno odgovornostjo - dovoljenost pritožbe - aktivna legitimacija za vložitev pritožbe - pravica do pritožbe družbenika - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - zahteva za oceno ustavnosti določb zakona - prekinitev postopka do odločitve Ustavnega sodišča - odločba ustavnega sodišča o neskladnosti zakona z ustavo - nadaljevanje prekinjenega postopka - razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje
Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I-151/2024-14 z dne 20. 3. 2025 odločilo, da sta tretji in četrti odstavek 234. člena ZFPPIPP v neskladju z Ustavo, saj so družbeniki v družbi z omejeno odgovornostjo prikrajšani za pritožbo zoper sklep o začetku stečajnega postopka. Odločilo je, da imajo te osebe pravico, da vložijo pritožbo zoper sklep o začetku stečajnega postopka, kadar je bil predlog za začetek stečajnega postopka vložen pod pogoji iz 38. člena ZFPPIPP.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - opis kršitve - zavrnitev dokaznega predloga - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Odpovedni razlog iz 1. in 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 je obrazložen skladno s 87. členom ZDR-1. Toženka je v izpodbijani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi podala ustrezen in zadosten opis tožnikovega ravnanja, iz katerega so razvidne konkretne kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja in zakonski znaki kaznivih dejanj, ki jih izpolnjujejo očitane kršitve. Tožnik tako ni mogel biti v dvomu, katera konkretna ravnanja mu toženka očita oziroma pred čem se brani, saj so posamezni historični dogodki v obrazložitvi izredne odpovedi opredeljeni tako vsebinsko kot časovno.
ZDR-1 vsebine pojma "hujša kršitev" ne opredeljuje, gre za pravni standard, ki ga napolnjuje sodna praksa. V skladu s slednjo je za presojo, ali je podana hujša kršitev delovnih obveznosti, pomembno, kakšnega pomena je, tako za delodajalca, kot za delavca, obveznost, ki jo je delavec kršil.
Tožnikovo izrekanje navedenih izjav, ki jih ni zanikal, predstavlja neprimeren in nespoštljiv odnos do neposredno nadrejene, kar je kršitev dolžnosti po spoštljivosti v odnosih s predstojniki, drugimi javnimi uslužbenci in podrejenim osebjem iz 3. točke 5. člena Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev. Vsebina izjav, četudi so bile le-te v zvezi s službenimi zadevami, nakazuje na nedirektno (posredno) grožnjo z izgubo zaposlitve oziroma položaja, zato jih ni mogoče razumeti kot zgolj izražanje nestrinjanja z načinom izvedbe javnega naročila ali kot kritiko ravnanja nadrejenih.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00085501
OZ člen 619, 632, 632/2, 633, 633/1, 633/3, 637, 637/1, 638, 639, 639/1, 639/2, 639/3.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - odprava napake na stroške podjemnika - zahtevek za plačilo stroškov - jamčevalni zahtevek - odgovornost za stvarne napake - poslovna odškodninska odgovornost - pregled izvršenega dela - prevzem dela - pravočasno in pravilno grajanje napak - naročnikova dolžnost prevzema dela - pravočasno obvestilo o napaki - predpostavke odgovornosti - primeren rok - COVID-19
Odgovornost za stvarne napake je posebna vrsta poslovne odškodninske odgovornosti za tisto obliko škode zaradi kršitve poslovne obveznosti opraviti izpolnitveno ravnanje pravilno (torej brez napak), ki se kaže v manjši vrednosti izpolnitve z napakami. Predpostavke odgovornost izvajalca za stvarne napake so, da ima opravljeni posel napako in da vzrok za napako izvira iz sfere izvajalca. Ta predpostavka se domneva. Zato se podjemnik odgovornosti lahko razbremeni le, če dokaže, da vzrok za napako ne izvira iz njegove sfere. Razloge za razbremenitev mora zatrjevati in dokazovati podjemnik.
Prevzem opravljenega posla je naročnikova dolžnost, ki nastane samo, če je posel pravilno opravljen. Pregled opravljenega posla (pred prevzemom) pa sam po sebi ni naročnikova obveznost, čeprav bi to iz besednega zapisa prvega odstavka 633. člena OZ lahko izhajalo. Pregled opravljenega posla namreč nima značilnosti ravnanja upnika (naročnika), ki je potrebno za izpolnitev podjemnikove (dolžnikove) obveznosti. Če naročnik opravi prevzem opravljenega posla, ne da bi pred tem opravil pregled opravljenega posla, tako ni v upniški zamudi.
Pravočasno obvestilo o napakah je tako predpostavka podjemnikove odgovornosti za (očitne) stvarne napake opravljenega posla. V tem pomenu je treba razumeti določbo prvega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 633. člena OZ: če naročnik podjemnika ne obvesti o očitnih napakah takoj ob prevzemu opravljenega posla (prvi odstavek 633. člena OZ) podjemnik ni več odgovoren za te napake (tretji odstavek 633. člena OZ).
Toženka je sama podala trditve, da bil opravljen prevzem del 17. 2. 2021, kar je po 2. 2. 2021, ko je tožnica grajala izvedbo oblog v sobi 41 in tako ne držijo pritožbene trditve o tožničini zamudi z grajanjem.
ZDR-1 člen 9, 14, 20, 20/3, 73, 73/1, 77, 118, 118/1, 200, 200/1, 200/2, 200/3. OZ člen 2, 3, 86, 86/1, 88, 88/1, 119, 119/1. ZGD-1 člen 270, 270/2, 286, 286/2, 286/2-2, 286/2-3, 283. ZPPOGD člen 4, 4/1, 4/1-7, 4/3. ZPP člen 181, 286, 286/3, 286/4, 287, 287/2, 325, 327, 327/3, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 354, 354/1.
poslovodja družbe - odpoklic iz krivdnih razlogov - nadaljevanje delovnega razmerja - ničnost pogodbenega določila - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - nezakonito prenehanje delovnega razmerja
Pogodbena ureditev, po kateri poslovodni delavec po odpoklicu s funkcije (tudi krivdnem) nadaljuje z delovnim razmerjem, ni v nasprotju z moralnimi načeli. Opravljanje dela v delovnem razmerju ni nemoralno. Pogodbeno določilo o možnosti nadaljevanja delovnega razmerja ne predpostavlja, kot neutemeljeno prikazuje toženka v pritožbi, da bi članica uprave svojo funkcijo opravljala brez zahtevane skrbnosti, pri čemer sodišče prve stopnje tega, ali toženka tožnici (še) lahko zaupa, utemeljeno ni ugotavljalo, saj za odločitev ni bistveno (bistveno bi bilo v primeru, če bi si tožnica prizadevala za reintegracijo na podlagi prvega odstavka 118. člena ZDR-1).
Tožnici po odpoklicu s funkcije članice uprave, ker ji toženka skladno z veljavnim določilom pogodbe o zaposlitvi za določen čas za poslovodenje družbe ni zagotovila nadaljevanja delovnega razmerja, delovno razmerje ni zakonito prenehalo.
Pritožbeno sodišče resno dvomi v pravilnost ugotovitve, da etažni lastniki niso vedeli, o čem so glasovali, oziroma da niso izglasovali (niti) nižje izmed obeh ponudb, do česar bi pripeljala že uporaba pravil o dokaznem bremenu. Namreč, ker se je moglo glasovati bodisi o višji bodisi o nižji tožničini ponudbi in če tožnica ne uspe dokazati, da se je glasovalo o višji, potem se je pač o nižji.
O tem, katere postopkovne nedoslednosti pri odločanju etažnih lastnikov pomenijo takšno oblikovno hibo, da je treba zato izreči ničnostno sankcijo v smislu prvega odstavka 55. člena OZ, se sodna praksa še oblikuje. Če je toženka vedela za odločanje oziroma potek glasovanja in imela v njem realno možnost sodelovati (ki jo je izkoristila, ko je odrekla soglasje), tako sprejeti sklep etažnih lastnikov ne more biti ničen zaradi kršitve pravil o obliki (prvi odstavek 55. člena OZ).
ZPP člen 286, 286/3, 286/4, 287, 287/2, 324, 324/4, 325, 327, 327/2, 339, 339/2, 339/2-14. ZDR-1 člen 9, 14, 20, 20/3, 73, 73/1, 77, 118, 118/1, 200, 200/1, 200/2. OZ člen 2, 3, 86, 86/1, 88, 88/1, 119, 119/1. ZPPOGD člen 4, 44/1, 4/1-7, 4/3. ZGD-1 člen 268, 268/2, 270, 270/2, 283.
poslovodja - prenehanje delovnega razmerja - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - višina denarnega povračila - prenehanje funkcije poslovodnega organa - nadaljevanje delovnega razmerja - ničnost določbe pogodbe - pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo - neposredno sodno varstvo
Čeprav sodišče prve stopnje ni obrazložilo zavrnitve vseh dokaznih predlogov, ne gre za kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je sodbo kljub temu mogoče preizkusiti, niti za kršitev (drugega odstavka 287. člena ZPP), ki bi vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe, saj dejstva, ki jih je toženka dokazovala, za odločitev niso bila bistvena.
Upoštevaje, da toženka ni uveljavljala, da niso bili izpolnjeni pogoji, določeni v pogodbi o zaposlitvi za določen čas za poslovodenje, da tožnik ne bi bil upravičen do nadaljevanja delovnega razmerja po odpoklicu s funkcije na drugem delovnem mestu, pogodbe o zaposlitvi za določen čas za poslovodenje ni izpodbijala (na primer zaradi napak volje), niti ni zatrjevala, da bi bila pogodbena določba nejasna, je za odločitev bistveno le vprašanje, ali določba nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, da bi bila nična (prvi odstavek 86. člena OZ v zvezi s prvim odstavkom 88. člena OZ in 14. členom ZDR-1).
ZDR-1 člen 9, 13, 17, 17/3, 62, 62/6, 137, 137/1, 200, 200/3, 202. ZUTD člen 167. OZ člen 619, 648. ZZVZZ člen 31. ZDSS-1 člen 41, 41/5. URS člen 2, 3, 25, 33, 74. ZPP člen 2, 8, 185, 185/1, 206, 206/6, 339, 339/1, 357.
poslovni model - zloraba - dejanski delodajalec - obstoj delovnega razmerja - sodba SEU - prikrajšanje delavca za pravico - posredovanje delavcev drugemu uporabniku
Poslovno sodelovanje med A. d. o. o. in toženko je temeljilo na podjemni pogodbi, ki pa se ni izvajala na način, kot ga določajo členi od 619 do 648 OZ. Družba A. d. o. o. ni opravljala (luško prekladalnih in drugih) storitev, ampak je delavce (tudi tožnika) napotila na delo k toženki. Formalna tožnikova delodajalka (A. d. o. o.) je po vsebini opravljala dejavnost zagotavljanja dela drugemu delodajalcu (toženki), čeprav za tovrstno dejavnost ni izpolnjevala zakonsko predpisanih pogojev, ki jih določa 167. člen ZUTD. Z zagotavljanjem dela s posredovanjem delavcev se zato ne bi smela ukvarjati, toženka pa takšnega dela ne bi smela sprejemati.
Pogodbeno razmerje tožnika z A. d. o. o. je bilo preko nezakonitega poslovnega modela zlorabljeno. Njegova dejanska delodajalka je bila toženka, pri čemer formalna pogodba o zaposlitvi nima prednosti pred obstojem delovnega razmerja pri dejanskem delodajalcu.
Neutemeljeno je sklicevanje pritožbe na odločitev SEU v zadevi Daimler AG (C‑232/2020). Odgovor SEU se namreč nanaša le na podlago, ki izhaja iz prava Evropske unije, ob upoštevanju dejanskega stanja v zadevi, v kateri je bil delavec zaposlen pri agenciji za zagotavljanje začasnega dela, pri čemer ni šlo za vprašanje, ali agencija ni imela dovoljenja, temveč za vprašanje sankcioniranja zaposlitve, ki ni več začasna. Države članice lahko delavcem v zakonodaji, kolektivnih pogodbah in preko sodne prakse zagotovijo večjo zaščito, kot izhaja iz Direktive 2008/104/ES. Ker odločitev v obravnavani zadevi temelji na ugotovljeni zlorabi posredovanja delavcev, je neutemeljeno tudi sklicevanje na odločitev SEU v zadevi Manpower (C-35/70), ki obravnava problematiko čezmejnega opravljanja storitev na področju socialne varnosti.
izredna denarna socialna pomoč - upravni akt - prosti preudarek
V tem primeru je preverjanje zakonitosti upravnega akta, izdanega na podlagi (širše ali ožje) diskrecije, osredotočeno predvsem na preizkus meja in namen prostega preudarka.
ukrepi trajnejšega značaja - omejitev starševske skrbi - starševska skrb - načelo najmilejšega ukrepa - korist mladoletnega otroka - ukrepi za varstvo koristi otroka - čas trajanja ukrepa - Center za socialno delo (CSD)
Ni razloga, da bi zakonodajalec časovno omejeval trajanje posameznih ukrepov, izrečenih z začasno odredbo za čas trajanja sodnega postopka (in s tem sodne kontrole in jamstev) pred odločitvijo o glavni stvari (izjema je izrecna omejitev trajanja stikov pod nadzorom, ki so najprej lahko določeni samo z začasno odredbo, nadalje pa je tudi v tem okviru njihovo trajanje omejeno na največ devet mesecev (drugi odstavek 163. člena DZ)), in še manj trajanje pomoči CSD, ki jo starši prostovoljno sprejemajo in ki ne predstavlja ne posegov v dejansko vez med njimi in otroki (npr. vprašanje odvzema in namestitve otroka) ne v njeno pravno voljno komponento (npr. vprašanje izvrševanja upravičenj starševske skrbi, nadomestitev starševske vloge z vlogo skrbnika), ko pa gre za sodni izrek ukrepa, s katerim se postopek konča, je odločilno, da se tudi skozi njegovo časovno omejenost zagotovi izvrševanje ustavnih pravic do sodnega varstva, varstva družinskega življenja in varstva otrok. Ta terja od vseh udeležencev in sodišča, da tudi po koncu sodnega postopka, v katerem je bil ukrep izrečen, aktivno in ažurno spremljajo skrb za otroka in ukrepajo zaradi varstva njegovih koristi s ponovnim izrekom istovrstnega ali drugega ukrepa trajnejšega značaja, njihova pasivnost pa ima lahko za posledico le gotovost vzpostavitve "naravnega stanja družin".
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 1, 2. ZPIZ-2 člen 53, 53/1, 53/1-1, 392, 392/1. ZPIZ-1 člen 109, 110, 110/6, 119, 421, 425, 426.
vdovska pokojnina - starostni pogoj
Tožnica je bila uživalka vdovske pokojnine od smrti moža do dneva odpada otroka dne 3. 12. 2023. Ta trenutek je ključen za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev ob določbi šestega odstavka 110. člena ZPIZ-1. Tožnica tudi na ta dan ni izpolnjevala starostnega pogoja iz 53. člena ZPIZ-2. Skladno s 1. alinejo prvega odstavka 53. člena ZPIZ-2 bi morala tožnica dopolniti starost 58 let ali skladno s tretjim odstavkom 53 let. Tožnica tega pogoja ni izpolnila, saj je dopolnila 52 let in 5 mesecev starosti. Uporaba milejših določb glede starosti po določbah ZPIZ-1 v zvezi s 392. členom ZPIZ-2 bi bila mogoča le, če bi tožnica zasledovano starost več kot 48 let dopolnila do 31. 12. 2012, kar bi ji omogočilo ugodnejšo obravnavo po 110. členu ZPIZ-1.
Ker višina dediščine iz naslova plačila za opravljano delo zapustnika še ni ugotovljena, gre za enotno sosporništvo, ker je spor mogoče rešiti le na enak način za vse sospornike (196. člen ZPP).
Toženka je tožnikov dejanski delodajalec, kljub temu, da je bil tožnik formalno zaposlen pri IPS, zato je odgovorna za prikrajšanje pri pravicah iz delovnega razmerja v času, ko je bil tožnik delavec formalnih delodajalcev, delo pa je opravljal pri njej. Odgovornost toženke ni le subsidiarna in tudi ne klasična odškodninska odgovornost, ampak je enaka odgovornosti delodajalca za prejemke iz delovnega razmerja in se obravnava v okviru reparacijskega zahtevka iz delovnega razmerja.
odškodninska odgovornost delodajalca - vzročna zveza - degenerativne spremembe - poškodba pri delu
Zdravstvene težave tožnika, ki so se pojavile kasneje (osem mesecev po škodnem dogodku), niso v vzročni povezavi s poškodbo pri delu, oziroma jih ni mogel sprožiti sunkovit gib oziroma dvig, v katerem je tožnik utrpel lažjo poškodbo - sindesmolizo vezivnega stika med ključnico in lopatico. Zaradi nepodane vzročne zveze z nezgodo pri delu je sodišče pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za škodo, ki je posledica tožnikove degenerativne bolezni.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00085439
ZPP člen 41, 41/2. ZPSVIKOB-1 člen 48, 48/3, 48/4, 48/5. ZST-1 člen 19, 19/2, 20, 20/1.
odmera takse - zavrnitev ugovora zoper plačilni nalog - določitev vrednosti spornega predmeta - kumulacija zahtevkov - upoštevanje vrednosti vsakega posameznega zahtevka - več tožencev - več tožnikov
Na podlagi drugega odstavka 41. člena ZPP se v primeru, da uveljavlja tožeča stranka v tožbi zoper istega toženca več zahtevkov, ki imajo različno podlago, ali zoper več tožencev, določi vrednost spornega predmeta po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.
V takem primeru pa je po drugem odstavku 41. člena ZPP, na katerega pri ugotavljanju vrednosti zahtevka izrecno napotuje drugi odstavek 19. člena ZST-1, odločilna vrednost vsakega posameznega zahtevka. Vrhovno sodišče je že potrdilo, da se v takem primeru po drugem odstavku 41. člena ZPP ne določi le stvarna pristojnost, ampak tudi vrednost spornega predmeta, ki je relevantna za odmero sodne takse.
V konkretnem primeru gre za objektivno kumulacijo zahtevkov več tožnikov, ki temeljijo na različnih pravnih in dejanskih podlagah zoper različni toženki. Določitev vrednosti zahtevka oz. predmeta v takšnem primeru, kot že navedeno, določa drugi odstavek 41. člena ZPP. Če tožeča stranka postavi tudi podrejeni zahtevek, se zanj na podlagi tretjega odstavka 18. člena ZST-1 plača tretjina takse, predpisane za ta zahtevek.
Šele ko bo tožeča stranka spremenila tožbo in ko bo jasno, kdo je toženka v predmetnem postopku, ter bo določen primarni in (morebitni) podredni zahtevek in vrednost spora pred Okrožnim sodiščem v Mariboru ter Okrožnim sodiščem v Ljubljani, bo sodišče prve stopnje lahko pravilno določilo, kakšna je taksna obveznost tožnikov v predmetnem postopku.
V izreku sklepa o stroških je pravnomočno odločeno, da sta prva in tretja toženka dolžni tožniku povrniti 66 % njegovih stroškov postopka. Ker tožnik glede na navedeni sklep o stroških sploh ni zavezan k povračilu stroškov tretji toženki, njeno pritožbeno zavzemanje za priznanje (še dodatnih) priglašenih stroškov postopka individualnega delovnega spora nima podlage.