sklep o izvršbi - vročanje sklepa o izvršbi - vročanje pisanj v varni elektronski predal - pisno obvestilo o nadaljnjem vročanju sodnih pisanj po varni elektronski poti - presenečenje za stranke
Zakon določa možnost, da stranka v posamezni zadevi sodišču sporoči, da želi vročanje po elektronski poti. Sporočilo sodišču je lahko dano le za posamezen postopek. Tudi Pravilnik o elektronskem poslovanju ne predvideva registracije v informacijski sistem sodstva v smislu, da bi sodišče vsakokrat moralo vpogledati v "register" in v primeru registracije vsa pisanja vročati na elektronski naslov v sistemu sodstva. Tega ne določata ne prej veljavna pravilnika ne aktualni pravilnik, niti to ni smisel registracije (temveč je smisel registracije v sistem e-sodstvo, da uporabnik pridobi in lahko uporablja pooblastila registriranega uporabnika). Zakon pa sicer predvideva, da sodišče lahko (ne pa mora) vroča pisanja po varni elektronski poti tudi v drugem postopku, a je hkrati pogoj za to, da je stranki predhodno vročeno pisno obvestilo, da ji bodo nadaljnja pisanja vročana po varni elektronski poti. Že po naravi stvari to ne more veljati za sklep o izvršbi, saj dolžnika ni dovoljeno na takšen način vnaprej obvestiti o tem, da bo zoper njega izdan sklep o izvršbi. S tem bi se namreč obšlo element presenečenja, ki je bistven za zagotovitev upnikove pravice do učinkovite izvršbe kot del pravice do sodnega varstva.
V primeru odstopa potrošnika od pogodbe o paketnem potovanju lahko organizator potovanja zahteva od potrošnika plačilo ustrezne in upravičene odstopnine. S pogodbo o paketnem potovanju se lahko določi razumne standardne odstopnine, pri čemer se upošteva preostali čas do začetka turističnega paketa ter pričakovane prihranke stroškov in prihodke iz nadomestne uporabe potovalnih storitev (prvi, drugi in tretji odstavek 57.f člena ZVPot oziroma 186. člen ZVPot-1).
Namenu sklenjene pogodbe bi nasprotovalo takšno določilo splošnih pogojev, zaradi katerega bi ne mogel biti dosežen bistveni cilj same pogodbe.
ZUP člen 129. ZPP člen 8, 254, 287, 287/2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232, 233, 233/3.
delo s krajšim delovnim časom - bolezen - vezanost na pravnomočno sodbo v socialnem sporu - III. kategorija invalidnosti - omejitve pri delu
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev začasne nezmožnosti za delo za 4 ure. To pa pomeni, da je potrdilo odločitev toženca, ki je pri odločitvi pravilno upošteval sodbo sodišča iz katere izhaja, da je tožnik v okviru III. kategorije invalidnosti zmožen delo opravljati z vsebinskimi razbremenitvami ter s časovno razbremenitvijo, torej da delo opravlja le po 6 ur dnevno. Tudi iz obrazložitve izpodbijane odločbe z dne 24. 10. 2023 izhaja, da je tožnik zmožen opravljati drugo delo s krajšim delovnim časom 6 ur dnevno, 30 ur tedensko z vsebinskimi razbremenitvami. Toženec je invalidsko odločbo (oziroma v tem primeru sodbo sodišča) dolžan upoštevati že glede na določbo tretjega odstavka 233. člena Pravil OZZ. To pomeni, da je bil tožnik od 14. 10. 2023 dalje zmožen za delo skladno z že omenjeno sodbo sodišča, torej po 6 ur dnevno z ostalimi priznanimi razbremenitvami.
ZFPPIPP člen 121, 121/1. ZPP člen 133, 133/1, 139, 139/3, 142, 142/1, 142/3, 142/4.
odločanje o začetku stečajnega postopka - predlog za začetek stečajnega postopka - vročanje predloga za začetek stečajnega postopka - vročanje pravni osebi - osebno vročanje pravni osebi - odsotnost zakonitega zastopnika pravne osebe - fikcija vročitve
Vročitev je bila opravljena v skladu z zakonom, razlog za to, da mu pisanje ni bilo puščeno v hišnem predalčniku, pa je na strani dolžnika, s čimer si je sam odvzel možnosti izjave o predlogu za začetek stečajnega postopka.
Dolžnik je pravna oseba, ki mora poslovanje organizirati tako, da poslovanje teče tudi takrat, ko je zakoniti zastopnik odsoten. Razlog, zakaj dolžnik na predlog za začetek stečajnega postopka ni odgovoril, je izključno na dolžnikovi strani. Dolžnik je dolžan zagotoviti opravljanje dejavnosti tako, da sprejema sodna pisma, ki so naslovljena na naslov iz sodnega registra in so pravilno vročena, oziroma mora imeti organizirano poslovanje tako, da bo lahko na prejeta sodna pisanja pravočasno reagiral.
Dejstvo hospitalizacije dolžnikovega zakonitega zastopnika samo po sebi ne vpliva na pravilnost postopanja sodišča prve stopnje.
oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - pravna oseba - trditveno in dokazno breme - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve - blokada transakcijskega računa
Ker je oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse izjema od splošne obveznosti, je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev zanjo na stranki, ki jo uveljavlja. Ta mora ponuditi ustrezne trditve in dokaze glede premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, iz katerih izhaja, da nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more priskrbeti brez ogrožanja svoje dejavnosti. Če razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, mora tudi konkretno trditi in izkazati, da ga ne more porabiti ali unovčiti zaradi plačila takse in zakaj ne.
Blokada računov stranke sama po sebi ne utemeljuje oprostitve, odloga ali obročnega plačila sodne takse. Smiselno enako velja za njeno morebitno insolventnost.
Nima pa prav pritožba, da je izrek denarne kazni nepotreben oziroma nesmiseln oz. je slednja previsoka, saj je slednja izrečena z namenom zavarovanja koristi otrok oz. preprečitve njihove ogroženosti, ki zaradi ravnanj svojega očeta doživljajo stisko, ko se vsak ponedeljek stika udeležijo, očeta pa brez obrazložitve na stik ni.
kraj storitve prekrška - prekoračitev hitrosti - naselje - zahteva za sodno varstvo - pravica do izjave
Na fotografiji so vsi potrebni podatki, s katerimi je mogoče konkretizirano in individualizirano opredeliti dejanje, ki se ga očita storilcu. Zgolj nestrinjanje storilca s takšno meritvijo pa ne more vplivati na zakonitost postopka in tako pridobljenih podatkov. Pravilna pa je tudi presoja prvostopenjskega sodišča, da določbe 17. člena Pravilnika o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu ni mogoče razumeti tako, da bi na fotografiji morale biti razvidne oznake ali table, ki označujejo začetek/konec naselja, temveč zadošča, da je razvidna okolica in razmere na cesti, kar je skladno tudi s prakso, ki jo navede storilec.
pripor - ponovitvena nevarnost - podaljšanje pripora med preiskavo - utemeljen sum - sorazmernost pripora
Glede na vse navedene prepoznave obdolženca v tem postopku, je v tej fazi brezpredmetna pritožbeno izpostavljena dilema, ali je na posnetkih resnično obdolženec in ali so priče res prepoznale pravo osebo, glede na to, da ga osebno ne poznajo. Po oceni pritožbenega sodišča je namreč glede na trenutne prepoznave (ne le oškodovancev, temveč tudi policistov, katerim je obdolženec znan iz prejšnjih postopkov), večja verjetnost, da je na posnetkih ravno obdolženec, kot verjetnost, da ni.
stvarna pristojnost - vrednost spornega predmeta - sprememba tožbe - privilegirana sprememba tožbe - smotrnost spremembe tožbe - privolitev v spremembo tožbe - sprememba stvarne pristojnosti
Če stranka med pravdo, v kateri uveljavlja ničnost kreditne pogodbe in izbris hipoteke, spremeni tožbo tako, da zahteva še plačilo denarnega zneska, pri čemer je bila tožba za denarni znesek rojena že v času vložitve prvotne tožbe, ne gre za privilegirano spremembo tožbe iz 186. člena ZPP.
izvršba z rubežem premičnin - slabo finančno stanje - slabo finančno stanje dolžnika - pogoji za ustavitev izvršbe na premičninah - ugovor dolžnika zoper novo izvršilno sredstvo
Ali bo izvršba uspešna ali ne, se bo lahko izkazalo šele potem, ko bo izvršitelj opravil oziroma poskusil opraviti rubež in ko bo na podlagi svojih lastnih zaznav ugotovil, ali dolžnik ima premičnine, ki so lahko predmet rubeža. Izvršitelj je tisti, ki bo na kraju samem ugotovil, ali so najdeni predmeti izvzeti iz izvršbe in ali zadoščajo za poplačilo upnikove terjatve ter ali se izkazuje oziroma zatrjuje pravica tretjih na teh stvareh.
zapuščinski postopek - prekinitev postopka - napotitev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - nujni dedni delež - nujni delež prikrajšanje nujnega deleža - darilo dediču
Sodišče prve stopnje je namreč pravilno upoštevalo, da o vrnitvi darila v zapuščino zaradi prikrajšanja nujnega dednega deleža sodišče odloči v zapuščinskem postopku le v primeru, če so obdarjenci udeleženci tega postopka in priznajo zahtevek oziroma ne nasprotujejo vrnitvi. V nasprotnem primeru mora nujni dedič zahtevek uveljaviti v pravdi. Vračila podarjene stvari (v določenem obsegu) v zapuščino namreč ni mogoče doseči brez soglasja obdarjenca (to v konkretnem primeru ni podano) oziroma sodne odločbe, s katero se dediču nalaga vrnitev darila v zapuščino. To pa ni sklep zapuščinskega sodišča, pač pa sodba na podlagi tožbe zaradi prikrajšanja nujnega dednega deleža. Takšna tožba je oblikovalne in dajatvene narave. Prikrajšani nujni dedič mora z oblikovalnim zahtevkom zahtevati, da darilo nima učinka v obsegu, ki je potreben za dopolnitev njegovega nujnega deleža, z dajatvenim zahtevkom pa mora zahtevati vračilo (dela) darila v zapuščino, če zapuščinski postopek še teče.
ugovor zoper plačilni nalog - pobotni ugovor - odmera sodne takse
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev sprejelo na podlagi dejanskih ugotovitev, na katerih je pravilno uporabilo materialno pravo. Tako sodne takse od uveljavljanega pobotnega ugovora pravilno ni odmerilo od njegove vrednosti, temveč od vrednosti tožbenega zahtevka, saj pobot, če se izkaže, da je utemeljen, v višjem znesku ni možen.
zavrženje tožbe - litispendenca - učinek litispendence - skupno premoženje zakoncev - ugovor nadpolovičnega deleža na skupnem premoženju - ugovor večjega deleža na skupnem premoženju - uveljavljanje ugovora v pravdi
Odveč je pritožnikova skrb, da ne bo mogel uveljaviti svojega nadpolovičnega deleža v okviru pravde P 141/2023. Svojo pravico iz skupne lastnine bo lahko v tej pravdi obranil z ugovorom. Z zavrženjem tožbe se mu ne odreka pravno varstvo in ne onemogoča enako varstvo pravic.
ZIZ člen 17, 21, 21/1. ZFPPIPP člen 376, 376/1, 376/1-1, 376/1-2, 396, 396/1, 396/2.
konec postopka osebnega stečaja - sklep o končanju postopka osebnega stečaja - primernost izvršilnega naslova - izrek odločbe - obrazložitev odločbe - pravnomočnost - naložitev obveznosti - seznam neplačanih priznanih terjatev - dajatveni del - načelo formalne legalitete - pravica do pravnega sredstva
Skladno s prvim odstavkom 21. člena ZIZ je izvršilni naslov primeren za izvršbo, če je med drugim v njem naveden tudi vrsta in obseg obveznosti. Obveznost po izvršilnem naslovu mora biti jasno določena. Izvršilno sodišče je namreč na izvršilni naslov vezano in ga mora izvršiti tako kot se glasi in v obsegu, kot se glasi. V konkretnem primeru pa iz izreka sklepa o končanju stečajnega postopka ne izhaja naložitev obveznosti dolžnika, zato sklep o končanju postopka osebnega stečaja Okrožnega sodišča v Ljubljani St 000 ni primeren naslov.
Pravnomočen postane izrek sklepa in ne obrazložitev. V izreku sklepa mora biti vsebovana dolžnikova obveznost do upnika, da je izvršilni naslov primeren. Obrazložitev sodne odločbe sodišče pojasni svojo odločitev in tako stranke seznani z razlogi za odločitev, s ciljem zagotavljanja pravice do izjave oziroma do pravnega sredstva.
ZP-1 člen 8, 9. KZ-1 člen 26, 30. ZPrCP člen 46, 46/6.
prekoračitev hitrosti v naselju - dejanska zmota - cestna prometna signalizacija
Storilec je glede na dejstvo, da je bilo do točke izmerjene hitrosti njegovega vozila le nekaj hiš, bil v dejanski zmoti glede okoliščin, ki se jih v mejah potrebne pazljivosti ni moral in mogel zavedati, saj se mimo table za naselje ni peljal, zaradi nekaj hiš in prehoda za pešce pa se ob dejstvu, da mu je cesta nepoznana, ni mogel in moral zavedati, da je v naselju oziroma da je omejitev hitrosti 50 km/h. Vsled navedenemu so utemeljene pritožbene trditve, da je bil storilec v času storitve prekrška v neizogibni dejanski zmoti, razlogi sodišča prve stopnje, da se je storilec moral zavedati, da se nahaja znotraj naselja, saj ni peljal mimo znaka, ki označuje konec naselja, hiše pa so strnjene, pa glede na vse ugotovljene okoliščine (ko se storilec ni peljal mimo znaka, ki označuje začetek naselja, pri vključitvi iz stranske na lokalno cesto v naselju D. pa je do točke meritve bilo le nekaj hiš in prehod za pešce) pa glede na zgoraj povzeto definicijo "roba naselja" nepravilni.
URS člen 19, 51, 51/3. ZDZdr člen 3, 17, 17/2, 39, 39/1, 61, 61/1, 62, 62/4, 67, 67/3.
varstvo osebne svobode - pravica do prostovoljnega zdravljenja - pravica do odklonitve zdravljenja - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - sklep o uvedbi postopka - obrazložitev sklepa - očitna pomota - privolitev v psihiatrično zdravljenje - strinjanje z zadržanjem na zdravljenju - sklep o ustavitvi postopka - veljavnost privolitve - duševno zdravje - demenca - izvedenec psihiatrične stroke - izvedensko mnenje - pogoji za zadržanje na zdravljenju - presoja izpolnjevanja pogojev - pritožba zoper sklep - rok za odločitev o pritožbi - učinek pravnomočnosti sklepa - potek pritožbenega roka
Ustava RS določa pravico do prostovoljnega zdravljenja, ki zagotavlja tako pravico do zdravljenja kot tudi pravico do odklonitve zdravljenja (tretji odstavek 51. člena). Le pod pogojem, da bolnik zaradi duševne bolezni ni sposoben sam sprejeti voljne in zavestne odločitve o zdravljenju in da sta odvzem svobode in prisilno zdravljenje nujno potrebna za zagotovitev varstva ostalih temeljnih človekovih pravic bolnika, je mogoče zadržanje tistih duševnih bolnikov, ki zaradi bolezni ogrožajo sebe. V tovrstnih primerih država nadomesti bolnikovo odločitev o zdravljenju.
Sodišču prve stopnje pogojev iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr ni bilo treba presojati, ker je ugotovilo, da je A. A. jasno in nedvoumno privolil v zdravljenje na oddelku.
Glede na to, da se pritožbeni rok za vložitev pritožbe A. A. v trenutku predmetnega pritožbenega odločanja še ni iztekel, sodišče druge stopnje hkrati ni odločilo, da se izpodbijani sklep potrdi. Če bo A. A. tudi sam vložil pritožbo, bo sodišče druge stopnje v nadaljevanju odločalo tudi o tej pritožbi, sicer pa bo učinek pravnomočnosti izpodbijanega sklepa nastopil, ko se bo tudi njemu iztekel rok za pritožbo. Zaradi nujnosti zadeve oziroma zahteve iz tretjega odstavka 67. člen ZDZdr pa je sodišče druge stopnje o pritožbi njegovega odvetnika kljub opisani situaciji nemudoma odločilo.
prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja - preklic odložitve izvršitve - zahteva za sodno varstvo - ugoditev pritožbi - pravnomočnost plačilnega naloga
Pritožnik povsem utemeljeno izpostavi, da je sodišče oprlo odločitev na napačne podatke, saj je bila zoper omenjeni plačilni nalog vložena zahteva za sodno varstvo, s katero je storilec uspel. S sodbo ZSV 108/2023 z dne 10.2.2025 je bilo namreč ugodeno zahtevi za sodno varstvo, postopek zoper storilca zaradi prekrška po 5. tč. 6. odst. 46. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) pa se je ustavil. Pritožbeno sodišče tudi ugotavlja, da iz obvestila Ministrstva za pravosodje z dne 18.6.2025 (l. št. 72 spisa) izhaja, da so bile pomotoma vpisane KT že izbrisane iz skupne evidence kazenskih točk. Ob tem, ko je prišlo do očitne pomote pri vpisu kazenskih točk, saj je storilec z vloženo zahtevo za sodno varstvo uspel in plačilni nalog ni postal pravnomočen, pomotoma vpisane KT pa so že izbrisane, pritožbeno sodišče zaključuje, da je sodišče prve stopnje zmotno oziroma preuranjeno zaključilo, da obstojijo okoliščine iz drugega odstavka 202.e člena ZP-1. Utemeljeni pritožbi je zato ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (drugi odstavek 163. člena ZP-1).
ZPP člen 142, 142/3, 142/4, 142/6, 365, 365-1. ZST-1 člen 34a, 34a/4.
zavrženje pritožbe - pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog - vročitev s fikcijo - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe kot prepozne
Pritožba je bila na pošto oddana priporočeno 22. 5. 2025, kar je po izteku petnajstdnevnega roka za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep. Ker je pritožba z dne 22. 5. 2025 prepozna, jo je pritožbeno sodišče zavrglo.
URS člen 19, 51, 51/3. ZDZdr člen 3, 17, 17/1, 17/2, 39, 39/1, 61, 62, 68.
sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pisno soglasje - mnenje izvedenca - odvetnik kot pooblaščenec - pritožba odvetnika
Glede na izjavo osebe, da se z zadržanjem strinja, in njeno pisno privolitev ter ugotovitev izvedenke po predhodnem pregledu zdravstvene dokumentacije in razgovoru z osebo, da je ta lahko podala soglasje k bivanju in zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom, ker razume pomen in posledice podanega soglasja in je to tudi odraz njene prave volje, je sodišče prve stopnje v skladu s četrtim odstavkom 62. člena ZDZdr postopek utemeljeno ustavilo. Nadaljnji postopek in presoja izpolnjenosti pogojev iz 39. člena ZDZdr glede na podano soglasje nista bila potrebna in je drugačna pritožbena navedba neutemeljena.
zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti - dvom v prištevnost - vožnja pod vplivom alkohola - zavrnitev predloga za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja
Iz prav nobenega dokaza ne izhaja ničesar, kar bi vzbudilo dvom v obdolženčevo prištevnost v času storitve prekrška, tudi na zaslišanju dne 24.4.2025 pa obdolženec ni imel pripomb na izveden postopek. Tako trditve zagovornikov v pritožbi, da je bil obdolženec močno opit in zato v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, zaradi česar ni mogel podati veljavne izjave, da se strinja z opravljenim preizkusom alkoholiziranost, predstavljajo nedovoljene pritožbene novote, saj v zvezi s temi navedbami v pritožbi ni z verjetnostjo izkazano, da jih obdolženec brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v postopku na prvi stopnji.
Pritožbeno sodišče ugotavlja tudi, da se je sodišče prve stopnje pravilno oprlo na drugi odstavek 113.d člena ZP-1 in ugotovilo, da gre, ne glede na obdolženčevo obžalovanje prekrška, za osebo, ki je očitno nagnjena k ponavljanju prekrškov in to istovrstnih prekrškov vožnje pod vplivom alkohola, kar kaže na voznika, katerega osebnost in njegovo prejšnje življenje ter narava in pomen očitane kršitve vodijo k zaključku, da je za varnost cestnega prometa začasen odvzem vozniškega dovoljenja neizogibno potreben.