ZOR člen 154, 154/1, 172.URS člen 26.ZPol člen 3, 3/1, 29, 53.
vzročna zveza - odgovornost države za škodo, ki jo povzroči njen organ - trditveno breme - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - dolžnost ukrepanja policije
Prvi odstavek 3. člena ZPol ni samostojni temelj, ki bi policiji zapovedoval dolžnost določenega delovanja. Gre za pravno normo, katere predmet je okvirno določanje nalog policije in ki ima zato splošen značaj.
Tožeča stranka bi morala za nastop pravne posledice - odškodninske odgovornosti tožene stranke konkretizirano navesti, katera so tista dejanja, ki jih je policija opustila opraviti in je nato tožeča stranka zaradi njene pasivnosti utrpela škodo. Ker tega ni storila, ni zadostila trditvenemu bremenu.
ZPP člen 111, 111/4, 112, 112/6, 367, 367/1, 373, 377.
pravočasna revizije - vložitev revizije pri nepristojnem sodišču po pooblaščencu - odvetnik - zavrženje revizije
Revizijo je vložil odvetnik in bi jo bilo mogoče šteti za pravočasno le, če bi bilo mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati njegovi očitni pomoti. Obravnavana revizija je naslovljena na Okrožno sodišče v Ljubljani, v njej pa je navedeno, da se vlaga zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, ti dve sodišči pa nista izrekli sodbe ne na prvi ne na drugi stopnji. Teh napak ni mogoče opredeliti za očitne pomote.
ZUS-1 člen 64, 64/3, 64/4, 83, 83/1, 102.ZUP člen 281, 281/1.
dovoljenost revizije stranke z interesom - odpravljena odločba tožene stranke - pravni interes stranke z interesom
V obravnavani zadevi, ko je bilo z izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje ugodeno tožbi in odpravljena odločitev tožene stranke in je le-ta postala kot državni organ zavezanec za izvršitev pravnomočne sodbe po določbi 4. odstavka 64. člena ZUS-1 in se je zaradi učinkov odprave v upravnem postopku zadeva vrnila v stanje pred izdajo odločitve, kar pomeni, da tudi v upravnem postopku še ni dokončno odločeno, revizija ni dovoljena.
ZAzil člen 35, 35/2-2.ZMZ člen 140, 140/1.ZUS-1 člen 76.
azil - očitno neutemeljena prošnja - preganjanje - uporaba Direktive
Prosilec je sam povedal, da v izvorni državi ni bil preganjan zaradi rase, narodnosti, vere, političnega prepričanja ali pripadnosti določeni družbeni skupini, prav tako ni niti zatrjeval utemeljenega strahu, da bi bil v izvorni državi preganjan zaradi razlogov, ki so določeni v Ženevski konvenciji. Zato dve vabili za mobilizacijo v AKSH, ki jih je navedel kot razlog, zaradi katerega je zapustil izvorno državo, ne more šteti kot strah pred preganjanjem po navedeni Direktivi Sveta EU št. 2004/83/EC z dne 29.4.2004.
Tudi obseg v zadevi spornega premoženja, kot je razviden iz izpodbijane sodbe in revizije, brez konkretnih revidentovih navedb o učinkih izpodbijane odločitve, ne izkazuje pogojev za dovolitev revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Revident bi namreč moral navesti konkretne posledice, ki jih ima zanj izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih so te posledice zanj zelo hude ter vse to tudi izkazati.
denacionalizacija - upravičenost do denacionalizacije – odškodnina tuje države
Pravica dobiti odškodnino od tuje države po določbi 2. odstavka 10. člena ZDen izključuje upravičenost do denacionalizacije. Zato je, glede na to, da je prejšnji lastnik podržavljenega premoženja živel v ZDA, za odločitev o denacionalizaciji bistvena ugotovitev, ali je pridobil državljanstvo ZDA in s tem pravico v ZDA zahtevati odškodnino, kar je državljanom ZDA omogočal sporazum, sklenjen med Vlado ZDA in SFRJ.
Tožnika sta bila seznanjena glede dovoljenosti lova na medveda do teže 150 kg. Ker je bil uplenjeni medved bistveno težji, ga je inšpektor upravičeno zasegel.
Upravni organ v denacionalizacijskem postopku poda zahtevo za ugotovitev državljanstva po 3. odstavku 63. člena ZDen samo v primeru, kadar taka odločba (še) ne obstoja.
ZUN člen 54, 55.ZUS-1 člen 22, 22/1, 73, 73/1, 75, 75/3, 76.ZPP člen 350, 350/2.
lokacijsko dovoljenje – pogoji za izdajo – skladnost s pogoji PUP – osončenje – zdravo življenjsko okolje – imisije – varstvo stvarnopravnih pravic
Tožnika samo z navedbami o poslabšanju bivalnih pogojev zaradi senčenja in oteženega dostopa, tudi po presoji pritožbenega sodišča ne moreta uspeti. Za te navedbe nista predložila dokazov. V postopku pa so bila upoštevana vsa predpisana merila in pogoji za poseg v prostor in pridobljena ocena osončenja, ki jo tožnika z nasprotnim dokazom nista izpodbila. S sklicevanjem na drug sodni postopek tožnika ne moreta nadomestiti svojega trditvenega in dokaznega bremena v tem postopku. V tem postopku tožnika tudi ne moreta varovati svojih pravic in pravnih koristi iz naslova prepovedi medsebojnega vznemirjanja in prepovedi imisij, saj gre pri tej prepovedi in imisijah za zatrjevani poseg v civilnopravno sfero na stvarnopravni podlagi, za katero so pristojna sodišča splošne pristojnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0010684
ZASP člen 28.ZOR člen 219.ZPP člen 339, 339/2-14, 370, 370/3.
avtorska pravica – pravica javnega predvajanja s fonogrami in videogrami – kolektivno uveljavljanje avtorske pravice – višina nadomestila – neupravičena pridobitev
Smisel dokaznega postopka je v ugotavljanju za odločbo pomembnih dejstev, ki so jih stranke zatrjevale in so sporna. Ker je odločanje sodišča o tem, kateri dokazi bodo v postopku izvedeni, omejeno s pravočasnimi dejanskimi navedbami strank, in je sodišče pravno relevantna dejstva v zatrjevanjem okviru zanesljivo ugotovilo na podlagi drugih v postopku izvedenih dokazov, je vsakršno kasnejše zatrjevanje, o čem vse bi A.D., če bi ga sodišče zaslišalo kot pričo, lahko izpovedal in kakšen vpliv bi to imelo na postopek, nedopustno širjenje dejanske podlage spora.
Upravičeni imetnik (materialna avtorska) pravica lahko od okoriščenega zahteva, da mu nadomesti korist, ki jo je imel od uporabe. Ta v skladu z v sodni praksi že oblikovanim stališčem znaša toliko, kolikor bi znašal avtorski honorar, ki bi ga toženka v tem obdobju morala plačati po tarifi veljavnega pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – sorodstvene vezi med stranko in uslužbenko sodišča - subjektivna nepristranskost
Okoliščina, da je na pristojnem sodišču ena od referentk na drugem oddelku snaha predlagatelja, tudi sicer ne more sama po sebi vplivati na subjektivno neodvisnost sodnikov, ki odločajo na podlagi ustave in zakonov in morajo biti sposobni objektivno odločati v vseh sporih – četudi sodnik (sodniki) pozna(jo) sorodnika ene ali druge stranke.
ZOR člen 154, 158, 192, 200, 203. ZPPčlen 339, 339/2-14.
odgovornost delodajalca – krivdna odgovornost - nesreča pri delu – nevarna stvar – nevarna dejavnost – odlaganje stvari v kontejner – deljena odgovornost – povrnitev nepremoženjske škode višina denarne odškodnine – načelo individualizacije odškodnine – načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine – telesne bolečine – strah – duševne bolečine zaradi skaženosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka – izpodbijanje dejanske podlage v reviziji
Kontejner ni nevarna stvar in spravljanje embalaže v kontejner ni nevarna dejavnost. Delodajalka tudi ni organizirala nevarnega dela, saj je bilo delavcem naročeno samo, da morajo škatle raztrgati, zložiti in jih spraviti v kontejner. Za način opravljanja tega dela so se odločili delavci sami. Sami delavci so se odločili in občasno potlačili škatle in to na način, da so se povzpeli in sestopili s kontejnerja. Do nesreče je tako prišlo zaradi nepravilne uporabe kontejnerja, za katero se je tožnik sam odločil, delodajalka pa jo je dopuščala, zato je o tožnikovem odškodninskem zahtevku treba odločiti po pravilih o krivdni (so)odgovornosti. Delodajalka iz malomarnosti, čeprav je vedela za takšen način dela, ni zagotovila ustreznih delovnih pogojev (lestve), tožnik pa ni ravnal s skrbnostjo, ki se zahteva od povprečno razumnega človeka (za takšen način dela se je odločil sam, delodajalke ni nikoli opozoril na nevarnost takšnega načina dela).
Ker je trditveno in dokazno breme o obstoju zelo hudih posledic na strani revidentke, mora ta navesti tako kakšne posledice ima zanjo izpodbijana odločitev, kot tudi konkretne razloge, zaradi katerih so te posledice zanjo zelo hude ter vse to tudi izkazati. Šele, če bi revidentka navedla in izkazala konkretne posledice in razloge, zakaj so takšne posledice zanjo zelo hude, bi bila mogoča presoja, ali je podan pogoj za dovolitev revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZPP člen 13, 13/1, 13/2, 300, 300/1. ZTLR člen 42, 42/1.
nasprotna tožba - negatorna tožba - predhodno vprašanje - vznemirjanje lastninske pravice - mejni zid - skupno obravnavanje tožbe in nasprotne tožbe
Ker zaradi prejudicialnosti o utemeljenosti tožbenega zahtevka ni bilo mogoče odločiti, ne da bi sodišče zavzelo stališče o obstoju pravnega razmerja, katerega ugotovitev stranka terja z nasprotno ugotovitveno tožbo, je pravilno stališče tožene stranke, da so razlogi smotrnosti narekovali skupno obravnavanje tožbe in nasprotne tožbe (prvi odstavek 300. člena ZPP). Vendar pa ločeno obravnavanje tožbe in nasprotne tožbe ni imelo za posledico relativne bistvene kršitve.
revizija - dovoljenost - trditveno in dokazno breme
Ker revident v reviziji niti ne zatrjuje niti ne obrazloži in ne dokazuje, da bi bil za dovoljenost revizije podan kateri od razlogov iz 2. odstavka 83. člena ZUS-1, revizije v tem primeru ni mogoče dovoliti.
Komunalna opremljenost zemljišča (kot izhaja iz 11. člena Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja), ni odločilna za presojo, da je bilo zaplenjeno zemljišče stavbno. Opredelitev zemljišča kot stavbnega je (bila) pridržana zakonu. Tako je bilo stavbno zemljišče prvič definirano v Zakonu o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč ter nato vsebinsko enako v kasnejših zakonih. Po tej opredelitvi je treba upoštevati kot stavbno zemljišče tisto, ki je bilo (v času podržavljenja) v načrtih stanovanjske in komunalne gradnje predvideno za zazidavo.