ZD člen 145, 145/1, 145/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 343, 346, 352, 366a.
upravitelj zapuščine - osebnostna primernost - nepristranskost - dedna nevrednost - spor glede veljavnosti oporoke - skupno upravljanje in razpolaganje z dediščino - naloge upravitelja zapuščine - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - priče pri oporoki - prepozna dopolnitev pritožbe - prekluzivni rok
Namen instituta upravitelja zapuščine je, da to nalogo opravlja oseba, ki uživa zaupanje ostalih dedičev, je nepristranska in vredna zaupanja in ki bo sposobna nepristransko zastopati interese vseh dedičev.
ZD člen 163, 210, 210/2-3. ZPP člen 285, 335, 335/2-14, 365-32, 366.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitveni sklep - oporočno dedovanje - nujni delež - uveljavljanje pravice do nujnega deleža - prikrajšanje nujnega deleža - dedna odpravljenost - vračunanje daril v dedni delež - dopolnitev trditvene podlage - materialno procesno vodstvo - oporočni dedič - zakoniti dedič - neobrazloženost - napotitev dediča na pravdo - zahtevek za vračunanje daril - konkretizacija zahtevka - spor o dejstvih, od katerih je odvisna velikost dednega deleža - pogoji za prekinitev zapuščinske obravnave in napotitev na pravdo - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje je očitno štelo, da so med strankama sporna dejstva iz 3. točke drugega odstavka 210. člena ZD, vendar pa teh dejstev ni opredelilo in ni navedlo razlogov, zakaj šteje pravico oporočnega dediča za bolj verjetno, ampak je naredilo zgolj goli pravni zaključek, da šteje pravico nujnega dediča za manj verjetno. Izpodbijanega sklepa zato niti ni mogoče preizkusiti, s čimer je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Zahteva dediča, ki uveljavlja vračunanje daril oziroma celo zahteva od sodišča ugotovitev, da vrednost prejetih daril presega vrednost nujnega deleža sodediča, mora biti konkretizirana in ne zadošča zgolj sklicevanje na zapis o dedni odpravljenosti v zapustničini oporoki. Oporočni dedič bi moral navesti konkretno glede katerih daril zahteva vračunanje v dedni delež in v kakšni vrednosti, šele potem bi se nujni dedič o tem lahko izjavil in šele potem bi sodišče prve stopnje sploh lahko presodilo, katera dejstva so med strankama sporna in odločilo na podlagi 210. člena ZD.
ZD člen 1, 64, 210, 210/1, 210/2-1, 212, 212-1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
dedovanje - pisna oporoka - očitna napaka v datumu - razglasitev oporoke - vabilo na zapuščinsko obravnavo - poziv stranki da se izjavi - možnost obravnavanja pred sodiščem - spor med dediči - spor glede obsega zapuščine - pogoji za prekinitev zapuščinske obravnave in napotitev na pravdo - uveljavljanje neveljavnosti oporoke
Glede na to, da pritožnik na poziv sodišča ni odgovoril in se zapuščinske obravnave 7. 1. 2022 ni udeležil, drugi dedič F. F. pa je oporoko priznal in prosil sodišče, da ga ne vabi več, zapuščinsko sodišče ni imelo razlogov za ugotovitev, da med dediči obstaja spor o obsegu zapuščine, saj je bila dedinja samo še ena.
ZD člen 4a, 10, 10/1. ZZZDR člen 12, 12/1. DZ člen 4, 4/1.
dedna pravica zunajzakonskega partnerja - elementi zunajzakonske skupnosti - kriteriji za ugotavljanje obstoja zunajzakonske skupnosti - ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti - dedna pravica izvenzakonskega partnerja - dalj časa trajajoča življenjska skupnost (izvenzakonska skupnost) - skupno bivanje izvenzakonskih partnerjev - trajanje izvenzakonske skupnosti - prenehanje zunajzakonske (izvenzakonske) skupnosti
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je zunajzakonska skupnost med tožnico in zapustnikom obstajala od 24. 4. 2018 do 13. 2. 2020, ko je zapustnik umrl. Ugotovilo je namreč, da sta živela skupaj v skupnem gospodinjstvu in ekonomski skupnosti, da sta bila čustveno ter intimno povezana, da sta tudi navzven delovala kot zakonski par, ter da v tem času kakšnih okoliščin, zaradi katerih njuna zakonska zveza ne bi mogla biti veljavna, ni bilo. Glede spora v mesecu decembru 2019, po katerem tožnica in zapustnik 14 dni nista imela kontakta, pa je presodilo, da je šlo zgolj za nesoglasje.
Formalna prijava stalnega bivališča za presojo o skupnem življenju zunajzakonskih partnerjev ni pravno odločilna. Relevantno je, kje in na kakšen način sta tožnica in zapustnik dejansko živela. Kljub odselitvi tožnice v času spora ne gre za ločeno življenje ter razpad življenjske skupnosti.
veljavnost oporoke - razlaga oporoke - volja zapustnika - pravi oporočiteljev namen - vsebina oporoke - oporočni in zakoniti dediči - spor o uporabi prava - sporna dejstva, od katerih je odvisna vsebina oporoke - napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku - odpoved dediščini - akrescenca
Veljavnost oporoke in njeno vsebino (obseg dedovanja) je treba presojati ločeno.
Od razlage oporoke oziroma oporočiteljevega namena je v konkretnem primeru odvisno, ali zapustnikovo premoženju (v celoti) deduje oporočna dedinja ali pa gre del tudi zakonitim dedičem.
ZD člen 174, 174/2. DZ člen 267, 279. ZPP člen 79, 82, 83.
zapuščinski postopek - stroški postopka - plačilo stroškov postopka - skrbnik stranke - začasni zastopnik
Pritožba pravilno navaja, da se v skladu s 279. členom DZ izdatki za izvajanje ukrepov, ki nastanejo v zvezi s skrbništvom za otroke in odrasle osebe v korist varovancev, in nagrada za delo skrbnika krijejo najprej iz varovančevih dohodkov, nato iz sredstev, dobljenih od oseb, ki morajo varovanca preživljati, nato iz varovančevega premoženja in končno iz proračuna Republike Slovenije. Vendar to ne pomeni, da je začasni zastopnik, ki je postavljen na podlagi 82. člena ZPP, zavezan k plačilu izpodbijanih stroškov iz lastnega premoženja. K temu ga tudi določbe 82., 83. in 79. člena ZPP (in tudi ne 267. člen DZ) ne zavezujejo. Stroške mora primarno plačati dedič D. A., sicer pa se bodo krili po vrstnem redu, ki ga določa 279. člen DZ.
sklep o dedovanju - vsebina sklepa o dedovanju - dogovor o delitvi dediščine - dvig sredstev z računa zapustnika - terjatev upnika - terjatev upnika v zapuščinskem postopku
V obravnavani zadevi iz zapisnika o zapuščinski obravnavi z dne 11.10.2022 ni razvidno, da bi dediča (ki sta imela vsak svojega pooblaščenca) medsebojno sklenila kakršenkoli dogovor o delitvi ali dogovor o povrnitvi kakršnegakoli denarnega zneska dedinje B. B. dediču A. A. Zato sodišče tudi ni moglo ali bilo dolžno povzeti v izrek sklepa o dedovanju takšen neobstoječ dogovor med dedičema. Priznanje terjatve s strani dedinje B. B. pa ne pomeni, da je bil med dedičema sklenjen dogovor o povrnitvi zneska z njene strani. Če dedič A. A. meni, da ima zoper dedinjo B. B. terjatev, jo bo moral uveljavljati v pravdnem postopku.
Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 4, 15. Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju preambula 24.
mednarodna pristojnost - zapuščinski postopek - običajno prebivališče - bivališče zapustnika v tujini - lega nepremičnine
Navezna okoliščina o tem, katero sodišče države članice EU je pristojno za odločanje o celotnem dedovanju je namreč običajno prebivališče zapustnika ob smrti, ne pa lega nepremičnine, ki je predmet zapuščine.
ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - prekinitev postopka zaradi smrti stranke - nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka - poziv na prevzem pravde - položaj dediča - neoprava zapuščinske obravnave - pravica do sodnega varstva - odpoved dedovanju - dedna izjava - prehod zapuščine na dediča - dedovanje
Kot izhaja iz listin v spisu, je zapuščinsko sodišče v zapuščinskem postopku po pokojnem tožencu sklenilo, da se zato, ker ni podatkov, da bi bil zapustnik lastnik premoženja, zapuščinska obravnava ne opravi. Ni torej mogoče pričakovati, da bi bilo pred zapuščinskim sodiščem kot sodiščem pristojnim za ugotovitev, kdo je dedič, ugotovljeno, ali je pritožnica kot zunajzakonska partnerka dedinja po pokojnem tožencu ali ne. Možnost, da doseže izvedbo dokazov o tem vprašanju, je zato treba tožniku zagotoviti v tem postopku. V nasprotnem primeru bi bil prikrajšan v pravici do sodnega varstva.
Dedič vstopi v zapustnikov pravni položaj s trenutkom zapustnikove smrti in pod razveznim pogojem, da se ne odpove dedovanju. V primeru odpovedi dedovanju sin nima položaja dediča in je poziv za prevzem postopka neutemeljen.
obstoj zunajzakonske skupnosti - dedna pravica - dedna pravica zunajzakonskega partnerja - skupno bivanje - skupno gospodinjstvo - življenjska in ekonomska skupnost
Eden od ključnih elementov zunajzakonske skupnosti je skupno bivanje oziroma skupno življenje, ki je moralo, če naj se prizna dedna pravica, obstajati do smrti enega od partnerjev. Tožnica (vsaj) pet let pred zapustnikovo smrtjo z njim ni živela v skupnem gospodinjstvu. Stiki med tožnico in zapustnikom med njegovo boleznijo in tik pred smrtjo ne zadostujejo za zaključek o skupnem bivanju. Odločilno ni niti tožničino doživljanje odnosa z zapustnikom. Zapustnik in tožnica nista živela v ekonomski skupnosti in v očeh okolja nista veljala za življenjska sopotnika.
pritožba zoper sklep o dedovanju - oporočno dedovanje - sklenitev dednega dogovora - dogovor o delitvi dediščine - pravna narava sodne poravnave - uveljavljanje nujnega deleža - čas, v katerem je nujni delež mogoče uveljaviti - izpodbijanje dednega dogovora s tožbo
Dogovor je bil torej sklenjen na naroku, ko so sklenitelji podpisali zapisnik. Takšen dogovor kot pogodba civilnega prava pa stranke zavezuje. Pritožnik je nujni delež uveljavljal šele po sklenitvi dednega dogovora. Po sklenitvi dednega dogovora pa nujnega dednega deleža ni več mogoče uveljavljati. V pritožbi zoper sklep o dedovanju, ki temelji na dednem dogovoru, bi pritožnik lahko dosegel le preizkus trditev, da sporazuma niso sklenili vsi dediči oziroma da v sklep o dedovanju ni bil natančno povzet, kar pa pritožnik ne zatrjuje.
napotitev na pravdo - manj verjetna pravica - pravno vprašanje
Pravilna je torej ocena sodišča prve stopnje, da je oporoka, ki je sporna, veljavna zapustničina oporoka, pri čemer je odločitev o vrsti oporoke, pravno vprašanje, o katerem se je sodišče prve stopnje izreklo, čeprav zgolj zaradi presoje o tem, pravica katerega od dedičev je manj verjetna, medtem ko bo o veljavnosti presojano v okviru pravde, upoštevaje trditve pravdnih strank.
ločitev zapuščine - namen instituta - neobligatornost naroka - popis in cenitev zapustnikovega premoženja - obseg zapuščine - učinek za terjatve ločitvenih upnikov - prednostno poplačilo - poplačilo ločitvenega upnika
ZD ločitev zapuščine od premoženja dedičev ureja v 143. členu, ki ne določa obligatorne izvedbe naroka in popisa ter cenitve dolžnikovega premoženja. Če obseg premoženja ni sporen ter je predhodno razviden iz smrtovnice, stranke postopka pa popisa in cenitve ne predlagajo, tega postopka sodišče ni dolžno izvesti.
Namen instituta ločitve zapuščine od premoženja dediča je v preprečitvi zlitja premoženjskih mas in zavarovanju pravic upnikov, ne pa v preprečitvi nekritičnega posega v zapuščino v prevelikem obsegu, kot zatrjujejo pritožniki. Edini zakonski pogoj za uveljavitev tega instituta po trenutno veljavni ureditvi je, da upnik zahtevo poda v roku treh mesecev od uvedbe dedovanja, kar je A. A. pravočasno izpolnil, medtem ko drugi upniki ločitve zapuščine niso zahtevali. Za odločitev o zahtevi upnika zato ni pravno odločilno, da obstojijo še terjatve drugih upnikov, saj se bodo ti lahko iz stvari in pravic zapuščine poplačali šele, ko bo poplačan izločitveni upnik. To velja tako za terjatve zapustnika kot za terjatve do zapuščine, nastale zaradi njenega vzdrževanja. Za obe vrsti terjatev so odgovorni dediči do višine podedovanega premoženja, kar na utemeljenost zahteve za ločitev zapuščine od premoženja dedičev ne vpliva.
Z ločitvijo nastane položaj, kot da separirana zapuščina sploh ne bi postala zapuščina, ampak je še vedno zapustnikova ter se uporablja za poplačilo ločitvenega upnika, zapuščinski postopek pa se izpelje le glede tistega dela zapuščine, ki ostane po poplačilu upnikov in le to predstavlja podedovano premoženje.
dediščinska tožba - prehod zapuščine na dediča - uvedba dedovanja - pridobitev dediščine - kaduciteta - neznani dedič - uveljavljanje dedne pravice v pravdi - dedna pravica - rok za uveljavljanje pravice do dediščine - pravica zahtevati zapuščino - zastaralni rok za vložitev dediščinske tožbe - zastaranje pravice zahtevati zapuščino - pravila o zastaranju - subjektivni rok za tožbo - objektivni rok za tožbo - okoliščine konkretnega primera - učinek pravnomočnosti sklepa - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obrazložitev brez bistvenih razlogov za odločitev - nejasni in nasprotujoči si razlogi o odločilnih dejstvih
Dediščinska tožba je pravno sredstvo, s katerim zapustnikov dedič v pravdi uveljavlja dedno pravico od posestnika zapuščine. Obravnavana tožba ni dediščinska tožba v ožjem smislu, v kateri je med strankama sporna pravica do dedovanja. Država namreč dediščine ni pridobila kot dedinja, njen položaj temelji na sodni odločbi. Premoženje je nanjo prešlo zato, ker dedinja v zapuščinskem postopku ni sodelovala, in z namenom dokončne likvidacije zapustnikovih premoženjskih razmerij. Pravi titular dediščine, ki jo pridobi po samem zakonu brez posebne zahteve v trenutku zapustnikove smrti, pa je dedič.
Okoliščina, da bi tožnica svojo pravico lahko uveljavila že v zapuščinskem postopku, v katerem pa (nesporno) ni sodelovala in k sodelovanju tudi ni bila povabljena (oz. pozvana k dedovanju), ji ne preprečuje uveljavljanja zahtevka iz tretjega odstavka 130. člena ZD. Bistveno je, da gre za dedinjo, ki ni sodelovala v zapuščinskem postopku, to je dedinjo, za katero zapuščinsko sodišče ni vedelo, in se dedovanju ni odpovedala. Ničesar od tega sodišče prve stopnje za tožnico ni ugotovilo.
Izhajajoč iz stališča Vrhovnega sodišča RS v 16. točki sklepa II Ips 158/2017, da razlaga pravil o zastaranju ne sme biti takšna, da bi njihov učinek dedičem preprečil ali jim naložil nesorazmerno breme pri uveljavljanju pravice do dedovanja, je po prepričanju tega sodišča pri presoji zastaranja treba upoštevati vse okoliščine konkretnega primera. Okoliščine tega primera, predstavljene v 12. točki obrazložitve, dodatno izključujejo razlago, da enoletni subjektivni rok v situaciji iz drugega odstavka 130. člena ZD ne pride v poštev – za dedinjo, ki je opisane okoliščine poznala, ni nesorazmerno breme, uveljaviti svojo pravico v rokih iz drugega odstavka 130. člena ZD.
ZD začetek teka subjektivnega roka veže še na vednost dediča o tem, kdo je posestnik stvari zapuščine. Pravnomočnost sklepa, na katero je sodišče prve stopnje vezalo začetek teka subjektivnega roka, za vednost tožnice, ki v zapuščinskem postopku ni sodelovala, nima nikakršnega pomena, z njenega vidika gre za objektivno in ne subjektivno okoliščino.
Odločilno je, kdaj je tožnica izvedela, da je prav tožena stranka posestnica stvari zapuščine. Preden je to sploh postala, tožnica za njeno posest gotovo ni mogla zvedeti.
ZD člen 32, 163, 165, 210. ZPP člen 12, 337, 337/1, 339, 339/1.
pritožba zoper sklep o dedovanju - razveljavitev sklepa o dedovanju - dopustne pritožbene novote - zapuščinski postopek - postopek mediacije - obseg zapuščine - izločitveni zahtevek - prikrajšanje nujnega dednega deleža - vračunanje daril v dedni delež - navajanje novih dejstev v pritožbi - prekluzija v zapuščinskem postopku - materialno procesno vodstvo v zapuščinskem postopku - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sporazum o delitvi zapuščine (dedni dogovor) - pravna narava dednega dogovora, ki je del sklepa o dedovanju - veljavnost dednega dogovora
Navajanje novih dejstev v pritožbi je izjemoma dopustno v primeru, če se nanašajo na dednopravna vprašanja in gre za laično stranko, ki v zapuščinskem postopku pred sodiščem prve stopnje ni bila opozorjena, da v pritožbenem postopku ne bo mogla več uveljavljati novih dejstev in predlagati dokazov.
Dedni dogovor predstavlja pogodbo obligacijskega prava, ki ima naravo sodne poravnave. Sodišče ga v sklepu o dedovanju le povzame, medtem ko njegova veljavnost ni odvisna od same pravnomočnosti sklepa o dedovanju. Povedano drugače, razveljavitev sklepa o dedovanju ne pomeni hkratne razveljavitve dednega dogovora.
Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju preambula 23, 24. Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 4, 15.
sklep o nepristojnosti - zapuščinski postopek - dedovanje - postopek z mednarodnim elementom - mednarodna pristojnost - običajno prebivališče - stranki ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev - sklep presenečenja
Organ, ki obravnava dedovanje, mora za določitev običajnega prebivališča oceniti vse okoliščine zapustnikovega življenja v letih pred njegovo smrtjo in ob njegovi smrti, pri čemer mora upoštevati vsa pomembna dejstva, zlasti kako dolgo in kako pogosto je bil zapustnik v zadevni državi, pod katerimi pogoji in zakaj je tam bival. Običajno prebivališče mora izkazovati posebej tesno in trdno povezavo z zadevno državo. Bistvena je ugotovitev, v kateri državi je imel dejansko središče življenjskih interesov, glede na družino in svoje družabno življenje.
dedovanje - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica dediča - pogodba o dosmrtnem preživljanju - spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino - prekinitev zapuščinskega postopka - preuranjena odločitev
V obravnavani zadevi je, glede na navedbe dedičev, ki jih pritožnica povzema v pritožbi, odločitev o prekinitvi postopka po presoji pritožbenega sodišča vsaj preuranjena. Tako na pravdo napoteni dediči v teku zapuščinskega postopka tega, da v zapuščinsko premoženje spada tudi premoženje, s katerim je zapustnica razpolagala s pogodbo o dosmrtnem preživljanju, niso trdili in tega ne ugotavlja niti sodišče prve stopnje.
ZD člen 128, 128/1, 128/4, 163. ZPP člen 11, 11/1.
pritožba zoper sklep o dedovanju - prejemanje socialne pomoči - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala socialno pomoč - predlog za omejitev dedovanja - dogovor - umik predloga - izpodbijanje sklepa o dedovanju - zloraba procesnih pravic
Po ugotovitvi, da utegne priti do omejitve dedovanja, ker je zapustnica prejemala socialno pomoč iz javnih sredstev, je sodišče prve stopnje z ustrezno skrbnostjo in skladno z načelom mirnega reševanja sporov odložilo izdajo sklepa o dedovanju ter pozvalo dediče, da skušajo doseči dogovor z občino glede povrnitve socialne pomoči.
omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - predlog za omejitev dedovanja - umik predloga - zloraba procesnih pravic
Pritožbene navedbe, da umika predloga omejitve dedovanja ni bilo, so očitno sprenevedanje in zloraba procesnih pravic, saj podatki spisa jasno kažejo povsem drugačno sliko.