TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se v III. točki izreka razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Ni nikakršne zakonske podlage, da bi lahko prišlo v okviru 128. člena ZD do omejitve dedovanja le na določene pravice oziroma stvari. Ni pa ovir, da se RS oz. občina z dedinjo zapustnikovega premoženja ne bi mogla dogovoriti drugače, torej skleniti dogovor, ki bi sledil njenemu predlogu. Takšno je tudi stališče sodne prakse.

Po prvem odstavku 129. člena ZD se lahko Republika Slovenija ali občina, iz proračuna katere se je financirala pomoč zapustniku v skladu s predpisi o socialnem varstvu, odpove pravici do povračila te pomoči, če so zapustnikovi dediči njegov zakonec ali njegovi otroci, ki so sami potrebni pomoči, ali če bi premoženje, ki bi postalo lastnina Republike Slovenje ali občine, predstavljalo zanjo breme ali bi zaradi upravljanja ali razpolaganja s to lastnino imela nesorazmerne stroške. Slednje pa je pritožnica v postopku zatrjevala, zaradi česar se je deloma odpovedala uveljavljanju omejitve dedovanja na solastniškem deležu zapustnikovih nepremičnin.

Ker se pritožnica lahko odpove omejitvi dedovanja na določenem (nepremičnem) delu zapuščine, ostaja odprto vprašanje dedovanja ali omejitve dedovanja (v razmerju do občine) premoženja v obsegu, ki bi bilo sicer izročeno in bi postalo last RS. Poleg navedenega je izjava dedinje, da se odpoveduje dedovanju na nepremičninah neupoštevna, saj odpoved dediščini na podlagi prvega odstavka 136. člena ZD ne more biti delna. Dedič deduje tako, kot da dedne izjave sploh ni podal.