ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Niti ZŠtip niti Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij niti Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij, ki so veljali v času izdaje izpodbijanih odločb, niso zahtevali, da ima štipendist za priznanje dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja, prav tako niso bili predpisani nobeni roki, do kdaj bi bilo potrebno prijaviti začasno prebivališče. Tega tudi ni vseboval javni poziv za dodelitev oz. nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije za šolsko oz. študijsko leto 2012/2013. Opustitev prijave in posledično nepredložitev dokazila o prijavljenem začasnem prebivališču zato ne pomeni izgube dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča (dodatka za bivanje).
Izpodbijana sodba o delnem posegu v drugostopenjski posamični upravni akt na način, da so določene dodatne omejitve glede na preostalo delovno zmožnost, ki se nanašajo predvsem na zmanjšano število tedenskih aktivnih učnih ur z dijaki,... temelji izključno na mnenju izvedenca medicinske stroke. Sodišče je izvedenskemu mnenju sledilo v celoti, ne da bi predhodno odpravilo protislovje v njegovi oceni. Izvedenec se je namreč strinjal z oceno invalidske komisije II. stopnje, ob tem pa predlagal dodatne omejitve v zvezi s preostalo delovno zmožnostjo, ki se nanašajo izključno na učno vzgojni proces, čeprav je invalidska komisija II. stopnje izrecno ugotovila, da tožnik za delo učitelja praktičnega pouka sploh več ni zmožen. Zato je ostalo nerazčiščeno vprašanje o tem, ali je tožnik za delo na delovnem mestu, “učitelja praktičnega pouka“, zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, sploh še zmožen ali ne.
IZVRŠILNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079155
ZPP člen 12, 212, 437, 436/1. ZPSPP člen 26, 27, 28.
najemna pogodba za poslovni prostor – sodna odpoved – nedopustnost – obseg škode – trditveno in dokazno breme – vzpostavitev prejšnjega stanja – pomoč prava nevešči stranki
Toženka je v postopku pravočasno ugovarjala, da vsega blaga, ki je navedeno na specifikaciji kot zaloga na dan 9. 5. 2010, v poslovnem prostoru in tudi v skupnih prostorih ni bilo. Navedla je tudi, da je bila tožnica obveščena o tem, kje je odpeljano blago in bi ga lahko prevzela, pa tega ni storila. S temi trditvami je toženka dokazno breme prenesla nazaj na tožnico, ki bi morala v postopku konkretneje izkazati obseg nastale škode. Tega dokaznega bremena ni zmogla.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0082370
OZ člen 171, 179. ZPP člen 14.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - povzročitev lahke telesne poškodbe - vezanost civilnega sodišča na obsodilno kazensko sodbo - odškodninska odgovornost povzročitelja - deljena odgovornost - ugovor deljene krivde - dokaz z izvedencem - listinski dokaz - identično dejansko stanje - pravična denarna odškodnina
Vezanost pravdnega sodišča na sodbo kazenskega sodišča pri identičnem dejanskem stanju pomeni vezanost na ugotovitev tistih dejstev, od katerih je bila v kazenskem postopku odvisna odločitev, da obstaja kaznivo dejanje in kazenska odgovornost. Pravdno sodišče teh dejstev, če obenem tvorijo podlago za odločitev o obstoju civilnopravne obveznosti, ne sme ugotoviti drugače. Kljub kazenski obsodilni sodbi pa mora pravdno sodišče samostojno presojati ugovor toženca o obstoju deljene odgovornosti, saj kazenska obsodilna sodba ugotovitev glede tega vprašanja ne vsebuje, ker je to vprašanje za ugotovitev obstoja kaznivega dejanja nepomembno.
Sodišče je lahko odločilo o nepremoženjski škodi brez izvedbe dokaza z izvedencem medicinske stroke.
dodatek za pomoč in postrežbo - invalidnina za telesno okvaro - slepota
Kriterijev, ki veljajo za slepe osebe, tožnica po mnenju obeh invalidskih komisij, tako invalidske komisije I. kot II. stopnje, ne izpolnjuje. Ker tožnica tekom postopka tudi ni navajala, da ne bi mogla opravljati osnovnih življenjskih potreb v smislu 101. člena ZPIZ-2, niti tega ne zatrjuje v pritožbi, opravila, za katera navaja, da jih ne more opravljati, kot so odtipkati kode, prebrati zneske na položnicah, pa ne sodijo med osnovna življenjska opravila, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek na priznanje dodatka za pomoč in postrežbo.
Temelje za oceno izgubljenega dobička mora razkriti odškodninski upravičenec in on nosi glede tega trditveno in dokazno breme - podati mora trditve tako o višini posameznih postavk kot razloge, zaradi katerih je prav na tak način izračunan izgubljeni dobiček mogoče utemeljeno pričakovati. Za te trditve pa mora predložiti tudi primerne in zadostne dokaze. Koliko dejstev mora zatrjevati in katere dokaze mora predložiti, je odvisno tudi od ugovorov nasprotne stranke.
Pravna teorija in večinska sodna praksa stojita na enotnem stališču, da gre v primeru pripoznave v stečajnem postopku ali v postopku prisilne poravnave za institut, ki ga je treba enačiti z institutom pripoznave v pravdnem postopku, saj gre pri stečajnem postopku oziroma pri postopku prisilne poravnave za logično nadaljevanje pravdnega postopka. Gledano celovito je treba zato šteti, da je tožeča stranka prek priznanja svoje terjatve v postopku prisilne poravnave z zahtevkom zoper toženo stranko uspela (njen zahtevek je bil pripoznan), zato ji je tožena stranka dolžna povrniti stroške pravdnega postopka na podlagi 157. člena ZPP.
ZZVZZ člen 12, 12/1, 15, 15/1, 15/1-5, 22, 78, 78/2, 85. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 2, 9. URS člen 155, 158.
lastnost zavarovanca - družinski član - opravljanje samostojne pridobitne dejavnosti - samostojni podjetnik - edini poklic - poseg v pravnomočno urejeno pravno razmerje za nazaj - pravnomočnost
Pri odločanju o spremembi lastnosti zavarovanca zaradi drugačne podlage za zavarovanje se ni mogoče sklicevati na to, da bi spremenjena podlaga zavarovanja veljala za nazaj, vse od vzpostavitve pravnega razmerja, ki je podlaga za zavarovanje, saj lahko ob izpolnjenih pogojih pride do spremembe statusa zavarovanca zaradi spremenjene podlage zavarovanja le za naprej.
Ob izostanku izrecne zakonske ureditve o spremembi statusa zavarovanca, ki je že obvezno zdravstveno zavarovan na drugi - nepravi podlagi, od dneva nastanka pravnega razmerja, ki je temelj za spremembo, je odločitev tožene stranke, da ima tožnik lastnost zavarovanca iz naslova opravljanja samostojne pridobitne dejavnosti kot edini poklic v spornem obdobju po 5. tč. 1. odstavka 15. člena ZZVZZ nezakonita. Pri tem za pravilno rešitev zadeve ni relevantno, da je bil tožnik v spornem obdobju zavarovan na nepravilni podlagi kot družinski član po 22. členu ZZVZZ, čeprav je bil v tem obdobju vpisan v Poslovni register Slovenije kot oseba, ki na območju Republike Slovenije samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost kot edini ali glavni poklic po 5. tč. 1. odstavka 15. člena ZZVZZ. V pravnomočno urejeno razmerje bi lahko tožena stranka z odločbo z učinkom za nazaj posegla le v primerih in po postopku, predpisanem z zakonom, tega pa veljavni ZZVZZ ne ureja.
Tožeče stranke z zahtevki na odpravo izpodbijanih upravnih aktov, v zvezi z negativno uskladitvijo pokojnin po 143. členu ZUJF, potem ko je tožena stranka na podlagi Zakona o odpravi posledic razveljavitve 2., 3. in 4. odstavka 143. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZOPRZUJF) z izdajo novih odločb odpravila posledice negativne uskladitve pokojnin, ne izkazujejo več pravnega interesa za tožbo, ker si ne morejo izboljšati pravnega položaja. To velja tudi za vtoževano akcesorno denarno terjatev, torej zakonske zamudne obresti, ki v okoliščinah konkretnega primera ne more obstajati kot samostojna terjatev, temveč le v povezavi s pravico do pokojninske dajatve. Ker si tožnik svojega pravnega položaja ne more več izboljšati, je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 274. člena ZPP tožbo utemeljeno zavrglo.
zavarovalno razmerje - lastnost zavarovanca - poslovodna oseba
V smislu 2. odstavka 15. člena ZPIZ-1 je bilo obvezno zavarovanje poslovodnih oseb in družbenikov do uveljavitve novele zakona ZPIZ-1 s 1. 1. 2002 obvezno le, če so dosegle takšne dohodke, ki so predstavljali osnovo za obračun dohodnine, najmanj v znesku minimalne plače, in če niso bile obvezno zavarovane na drugi podlagi. Oba pogoja sta morala biti izpolnjena kumulativno, saj sicer do 31. 12. 2001 za takšne osebe zavarovanje ni bilo obvezno. Od uveljavitve novele ZPIZ-1 od 1. 1. 2002 dalje pogoj osnove za obračun dohodnine najmanj v višini minimalne plače ni bil več določen. Ker sodišče prve stopnje teh pravno relevantnih dejstev za obdobje od 1. 1. 2000 do 31. 12. 2001 ni ugotavljalo, je tožbeni zahtevek na odpravo drugostopenjskega posamičnega upravnega akta o lastnosti zavarovanca na podlagi 2. odstavka 15. člena ZPIZ-1 od 1. 1. 2000 dalje (do 17. 4. 2011 ter od 8. 7. 2011 do 18. 8. 2011) preuranjeno zavrnilo.
ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ
VSL0057274
OZ člen 171, 299. ZBPP člen 46.
zavarovanje odškodninske odgovornosti – zamuda – tek zakonskih zamudnih obresti – brezplačna pravna pomoč – povračilo stroškov za izvedenino
Toženka v tej pravdi odgovarja za tožnici nastalo škodo na podlagi zavarovanja odgovornosti, sklenjenega z njenim zavarovancem. Škodo načeloma torej krije v obsegu, kot bi jo moral plačati njen zavarovanec. To pa velja tudi za zamudne obresti. Te tožnica terja od poteka 14-dnevnega roka po vložitvi odškodninskega zahtevka A., d.d., torej od nastopa zamude s plačilom. Zmotno je pritožbeno stališče, da toženka ne more trpeti posledic zamude, če jo je zavarovanka šele kasneje obvestila o škodnem dogodku. Gre za njuno notranje razmerje, ki pa na obveznosti nasproti tretjim ne more vplivati.
Terjatev stranke (upravičenca do brezplačne pravne pomoči) proti nasprotni stranki iz naslova stroškov postopka, ki jih sodišče prisodi v korist upravičenca, z odločbo, s katero se postopek pred njim konča, pa preide na Republiko Slovenijo po samem zakonu do višine stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči, vendar šele z dnem pravnomočnosti odločbe pravdnega sodišča o stroških postopka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - pisno opozorilo - ponavljanje kršitev
Tožniku (vozniku avtobusa) je bilo izdano pisno opozorilo pred odpovedjo, ker od potnic ni pobral voznine in jim ni izdal vozovnice. Tožnik je izpodbijal utemeljenost pisnega opozorila po prvem odstavku 83. člena ZDR, zato bi sodišče prve stopnje moralo vsebinsko preveriti njegovo utemeljenost.
Tudi če kršitev, zaradi katere je bila podana redna odpoved, sama zase morda ne bi bila dovolj resna in utemeljena, je treba upoštevati, da prejšnja opozorila niso dosegla svojega namena in je tožnik s kršitvami nadaljeval.
Predmeti lizinga so bili res ukradeni in v okviru kazenskega postopka zaseženi, vendar ni mogoče mimo neprerekane ugotovitve sodišča prve stopnje, da so bili vsi predmeti že po dobrih treh mesecih vrnjeni toženi stranki kot njihovemu lastniku. Ko so bili predmeti lizinga vrnjeni toženi stranki, je ta pozvala tožečo stranko, da jih prevzame. Ker tožeča stranka tega ni želela, je na koncu tožena stranka predmete lizinga prodala. Za tako ravnanje je imela tožena stranka v razmerju do prvotnih lastnikov podlago v določbi 64. člena SPZ, po kateri je na predmetih lizinga veljavno pridobila lastninsko pravico (in na kar je tožena stranka ves čas postopka, pa tudi še v odgovoru na pritožbo, opozarjala). Povedano pa pomeni, da predmeti lizinga niso imeli pravne napake, saj je tožena stranka s sklenitvijo kupoprodajne pogodbe na njih veljavno pridobila lastninsko pravico. Zgolj začasna evikcija pa, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, po veljavni sodni praksi ne daje podlage za avtomatično razdrtje pogodbe.
brezposelnost - denarno nadomestilo - zavarovalna doba
V 1. odstavku 69. člena ZUTD je določeno, da se v zavarovalno dobo za odmero pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti pri ponovnem uveljavljanju pravice ne vštevata zavarovalna doba, od katere je bila zavarovancu pravica že odmerjena in zavarovalna doba, dosežena na podlagi prejemanja denarnega nadomestila. Le zavarovancem, ki so starejši od 55 let in imajo več kot 30 let zavarovalne dobe, se skladno z 2. odstavkom 71. člena ZUTD pravica do nadaljnjega nadomestila po vsakokratni ponovni zaposlitvi v trajanju vsaj 9 mesecev v zadnjih 24 mesecih odmerja od celotne zavarovalne dobe.
Tožnik, čeprav je bil ob uveljavljanju pravice do denarnega nadomestila že star nad 50 let in ima skupno zavarovalno dobo nad 25 let (vključno z dobo, ki je že bila upoštevana pri priznanju pravice do denarnega nadomestila pri prvi brezposelnosti), ni upravičen do denarnega nadomestila (glede na 5. alinejo 60. člena ZUTD) v trajanju 19 mesecev.
Najemne pogodbe ni mogoče odpovedati s tožbo, če najemodajalec predhodno, z opominom z vsebino iz 3. odstavka 103. člena SZ-1, ni pisno opozoril najemnika, ki krši najemno pogodbo. Najemodajalec mora poskrbeti, da je najemnik dejansko seznanjen z opominom, z vsebino kot jo določa zakon. Bistvo 3. odstavka 103. člena SZ-1 je v tem, da se najemniku omogoči, da svojo obveznost izpolni in se seznani s posledicami, če tega ne bo storil. Dokazno breme glede dejanske seznanjenosti najemnika je na najemodajalcu.
invalid III. kategorije - uveljavljanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja - invalidska pokojnina - invalidnost I. kategorije
Ob priznanih omejitvah je pri tožniku še nadalje podana III. kategorija invalidnosti in zmožnost opravljanja drugih ustreznih del v okviru štiriurnega delovnega časa. Pri tožniku ne gre za pridobitno dela nezmožnost, pač pa je v skrajšanem štiriurnem delovnem času še vedno zmožen za drugo ustrezno delo, ki bi ga opravljal z omejitvami. Zato tožnikov zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti, s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
izplačilo letne premije - pogodba o opravljanju poslovodne funkcije
V pogodbi o opravljanju poslovodne funkcije sta se pravdni stranki dogovorili, da ima tožnik v letu 2010 pravico do letne premije v višini 10 % letnega dobička pred obdavčitvijo v skladu z določitvijo družbenikov. Tožnik je imel pravico do celotne dogovorjene letne premije za leto 2010 ne glede na dejstvo, da je pričel poslovodno funkcijo opravljati 16. 4. 2010. V pogodbi namreč ni nobene določbe, ki bi dajala podlago za potrditev stališča tožene stranke, da je tožniku v letu 2010 pripadal le sorazmerni del dogovorjene letne premije.
Skladno s 3. odstavkom 86. člena ZPP lahko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Določba tega odstavka ne velja le v primeru, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (4. odstavek 86. člena ZPP). Ker tožnik revizije ni vložil po pooblaščencu, ki je odvetnik, niti ni zatrjeval, da ima sam opravljen pravniški državni izpit, je sodišče prve stopnje revizijo utemeljeno, na podlagi 1. odstavka 91. člena ZPP, kot nedovoljeno zavrglo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK0006047
KZ-1 člen 186, 186/1. ZKP člen 277, 277/1-1, 277/1-4.
ugovor zoper obtožnico – neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami – zakonski znaki kaznivega dejanja – utemeljen sum
Že sama količina konoplje, v povezavi z obdolženčevim zagovorom, ko potrjuje, da je navedeno konopljo sam gojil, kaže na utemeljenost suma glede obdolžencu očitanega kaznivega dejanja. Zgolj zanikanje obdolženca, da je ni gojil za nadaljnjo prodajo, zato ni dovolj za zaključek sodišča prve stopnje, da obdolženčevo dejanje ni kaznivo dejanje. Res je sicer, da je obdolženi v ugovoru zoper obtožbo izpostavljal zdravstvene razloge (da ima trombozo, da je oče umrl zaradi raka na črevesju ter da so tudi pri bratu odkrili, da ima izrastek na črevesju), vendar bo te okoliščine sodišče lahko ocenjevalo le v dokaznem postopku na glavni obravnavi. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi višje državne tožilke ugodilo in izpodbijani sklep na podlagi tretjega odstavka 402. člena ZKP spremenilo tako, da je ugovor obdolženčeve zagovornice zoper obtožbo kot neutemeljen zavrnilo in obtožbo dopustilo.
OZ člen 270, 270/2. ZFPPIPP člen 261, 261/1, 261/4, 264.
pobot - prijava terjatve v stečaj - vzajemno neizpolnjevanje - dvostranska pogodba - stečaj v tujini - akcesorne pravice
Sporna terjatev je zaradi neprijave v stečajno maso prenehala (prvi odstavek 80. člena, prvi in peti odstavek 111. člena in drugi odstavek 117. člena Zakona o stečaju, Sl. Glasnik Rep. Srbije, št. 104/2009, 99/2011, 71/2012 – odločitev US, 83/2014 v zvezi s 479. členom ZFPPIPP). S prenehanjem glavne obveznosti pa ugasnejo tudi vse stranske (akcesorne) pravice, ki so nastale v zvezi s to temeljno pravico: v konkretnem primeru iztoževana terjatev do tožene zavarovalnice iz naslova zavarovanja terjatev tožeče stranke do kupca B. d.o.o..