PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073456
ZASP člen 193, 193/2. ZASP-B člen 24, 24/1, 24/4. ZPP člen 212.
pravica distribuiranja – varstvo pravic proizvajalcev fonogramov - časovna veljavnost ZASP – imetnik pravice proizvajalca fonogramov – obstoj varstva pravice v državi članici EU – nesklepčnost – nekonkretizirane trditve
Pravice proizvajalcev fonogramov z ZAP, torej pred začetkom veljavnosti ZASP z dne 29. 4. 1995, na območju sedanje Republike Slovenije, niso bile varovane. Z uveljavitvijo ZASP pa so pod določenimi pogoji postale varovane. Varstvo proizvajalcev fonogramov je bilo omogočeno, če so bili izpolnjeni pogoji iz 2. odstavka 193. člena ZASP. Z navedeno določbo so varovani le fonogrami, ki so bili prvič posneti po 29. 4. 1975. Z novelo ZASP-B se je varstvo razširilo tudi na fonograme, ki niso bili varovani po 1. 2. in 3. odstavku 193. člena ZASP. Tako so inter alia varovani tudi fonogrami, ki so bili prvič posneti pred 29. 4. 1975, pod pogojem, da so na dan pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji varovani v vsaj eni državi članici Evropske unije (oživitev varstva), kar določa 1. odstavek 24. člena ZASP-B. V skladu s 4. odstavkom 24. člena ZASP-B mora obstoj varstva neke pravice v državi članici Evropske unije dokazati tisti, ki se nanj sklicuje.
Za uspeh tožeče stranke pri varstvu pravic proizvajalcev fonogramov po določbi 2. odstavka 193. člena ZASP je ključnega pomena, da stranka zatrjuje in dokaže, da so bili fonogrami prvič posneti po 29. 4. 1975.
ZIZ člen 53, 53/2, 62. Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka člen 12.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazloženost ugovora
Navodilo za izpolnjevanje obrazca za predlog za izvršbo, ki je sestavni del Pravilnika o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka, eksplicitno določa oznake verodostojnih listin na način, da je dolžniku kljub temu, da verodostojna listina ni priložena k predlogu za izvršbo, vsaj po oznaki zahtevka lahko jasno, na kakšni podlagi upnik terja denarno terjatev od dolžnika in je zato pričakovati, da se dolžnik v ugovoru lahko izjasni do upnikove terjatve. Ker vlaga upnik predlog za izvršbo na podlagi kataloške številke 9 z oznako „menični porok za podjetje T. d.o.o.“, omenjena kataloška številka pa v Navodilu za izpolnjevanje obrazca za predlog za izvršbo ni navedena, je potrebno šteti, da je ugovor dolžnika obrazložen.
Materialnopravno je zmotno stališče sodišča prve stopnje, ki je zaradi porazdelitve krivde razdelilo tudi pogodbeno kazen med obe stranki, vsaki pol, saj ne gre za razmerje obeh pravdnih strank do investitorja, pač pa le za vprašanje, ali je od ugotovljene zamude z dokončanjem del tožeča stranka zamujala po lastni krivdi.
Dedič je po pouku o nepreklicnosti dedne izjave izjavil, da sprejema zakoniti dedni delež in se pod takšen zapis podpisal, zato njegovega mnenja, da se je deležu odrekel, ni mogoče upoštevati. Dedna izjava je namreč nepreklicna (lahko pa se izpodbija, a ne v zapuščinskem postopku).
DENACIONALIZACIJA – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0082833
ZPVAS člen 8, 8/3, 8/4, 10. ZD člen 2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 315. ZDen člen 67, 71.
plačilo odškodnine dedičem članov agrarnih skupnosti – razumljivost izreka odločbe – vmesna sodba – nerazumljivost izreka odločbe – razumljivost izreka vmesne sodbe – plačilo takse v postopkih denacionalizacije – plačilo takse v postopkih za plačilo odškodnine po ZPVAS – predmet dedovanja
Tudi če v izreku besedilo zahtevka, ki mu je po podlagi sodišče ugodilo, ni dobesedno povzeto (kar je sicer običajno), to še ne pomeni, da je izrek nerazumljiv.
Po ZPVAS gre za premoženjske pravice, ki so lahko predmet dedovanja in če gre za edinega dediča, ni nobene ovire, da se, kar bi bilo treba izpolniti zapustniku (v skladu z matičnim predpisom, ZPVAS), izpolni dediču.
Stranke niso dolžne plačevati sodne takse za odškodninske zahtevke po 10. členu ZPVAS, ker gre za obliko denacionalizacije, kar ta postopek izenačuje z drugimi denacionalizacijskimi postopki, zato je treba aplicirati 71. člen ZDen.
Zahtevek tožeče stranke je vezan na sklenitev pogodbe med tožečo stranko ter Republiko Slovenijo, ta pa na javni razpis za izbor izvajalcev in sofinanciranje vsebin, kjer pa gre za javnopravno zadevo v smislu 4. člena ZUP. Ker v obravnavani zadevi ne gre za civilnopravno razmerje, pač pa za javnopravno, to sodišče ni pristojno za odločanje v tej zadevi (1. člen ZPP).
Zahtevek za ugotovitev ničnosti zavezovalnega pravnega posla, ki je bil podlaga za zatrjevani materialnopravno zmoten vpis, je po svoji procesni naravi vmesni ugotovitveni zahtevek, za katerega ima stranka interes le dokler „obstoji“ glavni zahtevek, ki pomeni predlog za odločitev v sporu. Ob odsotnosti takšnega glavnega zahtevka mora stranka zatrditi okoliščine, ki utemeljujejo njen pravni interes za samostojno ugotovitveno tožbo. Interes za takšno tožbo ne izhaja že iz 3. odstavka 181. člena ZPP. Tožnica je navajala (le), da je lastnica spornih nepremičnin, ker je na njih imela v času družbene lastnine pravico uporabe. Navedeno pa ni dovolj za utemeljitev interesa za ugotovitev ničnosti tujega pogodbenega razmerja. Ugotovitvena tožba zaradi ničnosti razpolagalnega posla, sklenjenega med toženci, ne zagotavlja ponovnega prenosa stvarnopravnih upravičenj na tožnico. Tožnica lahko pravno varstvo doseže le z izbrisno tožbo in ugotovitveno tožbo, da je (originarna) lastnica spornih nepremičnin.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - plača - reparacija
Odločitev v zamudni sodbi, da je tožena stranka dolžna tožnici od določenega dne dalje do ponovne reintegracije priznati vse pravice (gre za dajatve v opisni obliki) iz delovnega razmerja, vključno z obračunom plače, predstavlja odločitev po temelju terjatve. Ker tožena stranka ni izpolnila obveznosti iz zamudne sodbe, niti ne po pravnomočnem sklepu o izvršbi, je tožnica v tem sporu pravilno opredelila zahtevke po višini (po obračunu bruto plače izplačilo posameznih mesečnih neto zneskov; zahtevek iz naslova regresa za sporni leti in plačilo odškodnine za čas odpovednega roka ter odpravnino zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi). Zato je imela tožnica v tem sporu vso podlago za uveljavljanje denarnih zahtevkov po višini.
ZNP člen 4, 35, 168, 168/1, 174, 177. EZ-1 člen 473, 473/1, 473/5. ZUreP-1 člen 93, 93/3.
sodni depozit – višina sodnega depozita – izjava o depozitu – nujni postopek za omejitev lastninske pravice
Nasprotnega udeleženca se pozove, da se izjavi o depozitu, ko je depozit dovoljen in položen, do izdaje sklepa o dovolitvi sodnega depozita pa je postopek enostranski.
USTAVNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082850
URS člen 22, 53, 53/3, 54. Konvencija o otrokovih pravicah člen 20. ZZZDR člen 116, 116/1, 120, 134, 141, 141/2, 170. ZNP člen 48, 67, 67/1, 68, 134. ZPP člen 155, 243, 339, 339/2, 339/2-8.
odvzem roditeljske pravice – pravica do izjave – dokaz z izvedencem – varstvo koristi otroka – dolgotrajnost rejniškega razmerja – rejništvo z namenom posvojitve – stroški postopka
Dokaz z izvedencem v postopku za odvzem roditeljske pravice ni obligatoren.
Varstvo koristi otroka terja, da se ob dejstvu, da sta si otrok in biološki starš tujca ter dejstvu, da je skozi daljše časovno obdobje otrok z rejnikoma stkal pristne družinskopravne vezi, začasni ukrep rejništva (116. člen ZZZDR), katerega cilj je rehabilitacija biološke družine, z odvzemom roditeljske pravice spremeni v rejništvo z namenom posvojitve.
Iz 6. 1. 2. točke predpogodbe jasno in nedvoumno izhaja, da se je tožena stranka zavezala, da bo postopek komasacije oziroma parcelacije v pogodbeno dogovorjenem roku končan. Navedeno pogodbeno določilo je jasno in ne dopušča drugačnih razlag. Stališče sodišča prve stopnje, da se tožena stranka k temu ni mogla zavezati in se ni zavezala zato, ker postopek parcelacije oziroma komasacije ni v njeni pristojnosti, je materialnopravno zmotno. Takšna zaveza tožene stranke temelji na načelu prostega urejanja obligacijskih razmerij (3. člen OZ) in ne nasprotuje prisilnim predpisom. Da se je tožena stranka zavezala poskrbeti, da bo najkasneje do 1. 10. 2009 postopek parcelacije oziroma komasacije končan, je mogoče zaključiti tudi ob razlagi drugih pogodbenih določil. Iz predpogodbe izhaja, da je bil namen pravdnih strank pri sklepanju predpogodbe po izvedeni parcelaciji skleniti prodajno pogodbo, na podlagi katere bo tožeča stranka kot kupec na zemljišču pridobila lastninsko pravico (točka 1.3. predpogodbe).Tožena stranka je bila dolžna poskrbeti, da bo predmet prodaje znan, torej da bo parcela odmerjena in zemljiškoknjižno ter katastrsko urejena. Zgolj s sklenitvijo pogodbe o komasaciji in vložitvijo zahteve za uvedbo postopka na upravni organ, pa predmet prodaje (parcela) še ni bil dokončno oblikovan.
Predlog za vzpostavitev etažne lastnine lahko vloži oseba, ki razpolaga s pravnim naslovom, s katerim izkazuje upravičenje do pridobitve lastninske pravice na določenem posameznem delu stavbe, ne glede na to, da je že vknjižena v zemljiški knjigi kot solastnik.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0077170
OZ člen 2, 3, 147, 147/1, 924, 924/1, 924/2, 953, 953/3. ZZasV člen 37, 37/1, 37/2.
zavarovalna pogodba – zavarovanje pred odgovornostjo – zavarovanje poklicne odgovornosti izvajalca zasebnega varovanja – nedopusten odmik od kogentne določbe OZ – škoda, ki je krita z zavarovanjem – omejitev zavarovanih nevarnosti – izključitev zavarovalnega kritja – ničnost Splošnih pogojev – razlaga nejasnih določil – odbitna franšiza – konkurenca zavarovalnega in odškodninskega zahtevka – načelo resnične škode
Avtonomija strank pri sklepanju zavarovalne pogodbe je omejena, razlog za to pa varstvo zavarovalca.
Pravica do povrnitve škode, ki jo je povzročil kdo, za katerega ravnanje zavarovanec kakorkoli odgovarja, ne glede na to, ali je bila škoda povzročena namenoma ali iz hude malomarnosti je z zakonom priznana, zato ne more biti v dispoziciji zavarovalne pogodbe (ter Splošnih pogojev in Klavzule kot njenemu sestavnemu delu), da navedeno pravico zavarovalca omeji ali jo izključi.
SPZ člen 77, 77/2, 77/3, 77/4, 77/5, 78. ZNP člen 57, 138, 138/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek za ureditev mej – ureditev meje – kriterij močnejše pravice – vrednost spornega mejnega prostora
Odgovor na vprašanje, ali lahko sodišče uredi potek meje med zemljišči, ki so v lasti udeležencev nepravdnega postopka, na podlagi močnejše pravice, je odvisen od vrednosti spornega predmeta.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0057255
ZPotK-1 člen 1. OZ člen 270, 270/2, 312, 312/1.
potrošniški kredit - fizična oseba kot porok – gospodarska družba kot kreditojemalec
Odločitve o tožbenem zahtevku ni bilo moč opreti na ZPotK-1, saj Kredit, katerega plačilo se tu zahteva, ni bil dan tožencu kot fizični osebi, ampak firmi A. d.o.o., ki je gospodarski subjekt, toženec pa je bil v tem kreditnem razmerju le porok za vračilo kredita in je tožbeni zahtevek zoper njega v tej pravdi tudi uperjen na tej materialnopravni podlagi.
izpraznitev in izročitev nepremičnine na podlagi sklepa o domiku - solastnina na nepremičnini - nerazdeljena nepremičnina
Kupec solastnega dela nepremičnine ne more zahtevati izselitve iz solastne nepremičnine dokler le-ta ni razdeljena tako, da je točno določeno, kateri del nepremičnine v naravi predstavlja dolžnikov delež, iz katerega se je dolžnik dolžan izseliti in ga prostega oseb in stvari izročiti kupcu.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – JAVNA NAROČILA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073458
OZ člen 631. ZPP člen 214, 214/2.
gradbena pogodba – neposredna plačila podizvajalcem gradbene pogodbe – stečaj ni splošno znano dejstvo – načelo vestnosti in poštenja – javna naročila – škoda zaradi cediranja terjatve – protipravno ravnanje investitorja
Določba 631. člena OZ je jasna: Terjatev se mora nanašati na ista dela, zato ta z izpolnitvijo glavnemu izvajalcu ugasne tudi za podizvajalca ter slednji za že izvedena plačila na tej podlagi ne more več zahtevati plačila od naročnika del.
Investitor ravna protipravno, če kljub jasni pogodbeni prepovedi cediranja terjatev tistim, ki niso podizvajalci, kooperanti in dobavitelji blaga, izvaja plačila prevzemnikom terjatev.
ZASP člen 82, 159, 159/1, 168, 168/3, 168/4. OZ člen 247, 247/3.
civilna kazen – kršitev avtorske pravice namenoma ali iz hude malomarnosti – posredovanje podatkov – poslovna skrivnost – neplačilo avtorskega honorarja
Zaradi neplačila ali prepoznega plačila avtorskega honorarja civilne kazni ni mogoče izreči, ker je civilna kazen po svoji pravni naravi podobna pogodbeni kazni, ki kot sankcija zaradi neizpolnitve denarnih obveznosti ne pride v poštev.
Načeloma drži, da je pravilo „petitorium absorbet possessorium“ aktualno tedaj, ko spor zaradi motenja posesti in spor o pravici do posesti tečeta vzporedno oziroma ko je petitorna pravda končana kratek čas pred začetkom motenjske pravde. V izjemnih situacijah je mogoče odstopiti od zahteve po takšni časovni povezanosti obeh sporov.