Tožnici je bila izrečena sankcija za težjo disciplinsko kršitev. Očita se ji hudo nedostojno, nasilno ali žaljivo obnašanje do strank in sodelavcev pri opravljanju dela, in sicer do predpostavljenega direktorja urada. Tožena stranka ni dokazala, da je tožnica storila očitano težjo disciplinsko kršitev, zato sta izpodbijana sklepa o denarni kazni zaradi disciplinske kršitve nezakonita.
nedopustnost izvršbe – pravica tretjega na predmetu izvršbe – hipoteka
Izključni namen postopka za ugotavljanje nedopustnosti izvršbe je presoja, ali je verjetno, da ima tretji na predmetu izvršbe pravico, ki izvršbo preprečuje. Ne glede na povezavo z izvršilnim postopkom tovrstni postopek tako ni namenjen obravnavanju ugovorov, ki se nanašajo na sklep o dovolitvi izvršbe, izvršilni naslov ter obstoj in veljavnost upnikovih terjatev in zastavnih pravic.
ZDen člen 72, 72/2. ZPP člen 154, 337. OZ člen 346.
denacionalizacija - odškodnina zaradi nezmožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - zastaranje
Določba drugega odstavka 72. člena ZDen izrecno izključuje zahtevke za čas do začetka veljavnosti zakona. To očitno pomeni, da se ti zahtevki priznavajo za čas od uveljavitve zakona do vrnitve premoženja. Če zakonodajalec ne bi imel v mislih utemeljenosti zahtevkov od uveljavitve zakona dalje, bi bila vsebina določbe drugega odstavka nesmiselna.
Tožeča stranka ni zatrjevala, za koliko časa je bila potrebna tretja izmena, niti ni razvidna dogovorjena cena za dodatne stroške. Zgolj račun, ki ga je izdal podizvajalec tožeče stranke in ga je ta prefakturirala na toženo stranko ter izpovedba prič ni dovolj za dokaz o obstoju in višini vtoževane škode, še posebej ob upoštevanju dejstva, da se je v četrtem členu Pogodbe tožeča stranka zavezala predložiti tudi dokumentacijo o nastalih stroških, pa tega ni storila.
Toženo stranko bi bremenili (dokumentirani) stroški, ki bi ji nastali zaradi zamude, le v primeru, če bi tožeča stranka izpolnila svojo obveznosti (pravočasno odprla akreditiv), tožena stranka pa blaga kljub temu ne bi pravočasno dostavila.
Sodišče prve stopnje je na podlagi izračunov, ki jih je predložila tožnica, utemeljeno zaključilo, da terjatev še ni v celoti poplačana, zato je pritožbeni očitek kršitve pravil postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP neutemeljen.
IZVRŠILNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0057224
OZ člen 7.
tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe – prepoved zlorabe pravic – ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja - odrek sodnega varstva
Sodišče prve stopnje svojega zaključka o tožnikovi zlorabi pravice oziroma ravnanju v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja ne utemeljuje na „golem“ dejstvu, da bi slednji na podlagi Sporazuma lahko dosegel vknjižbo svoje lastninske pravice na nepremičninah (a ni), saj to okoliščino ustrezno ovrednoti (oziroma postavi v kontekst) glede na ostalo njegovo (sporno) postopanje.
Brezpredmetno je pritožbeno poudarjanje, da bi lahko vpis v zemljiško knjigo predlagala tudi druga podpisnica Sporazuma, ki pa tega prav tako ni storila. V konkretni zadevi je bila (z vidika presoje, ali je z njegove strani prišlo do zlorabe pravice) relevantna presoja tožnikovega postopanja (oziroma opustitve le-tega), saj je on tisti, ki s trditvami, da je na podlagi Sporazuma na predmetnih nepremičninah pridobil ustrezna stvarno-pravna upravičenja, uveljavlja sodno varstvo (nedopustnost izvršbe).
Brez pomena je dejstvo, da toženki zaradi kršitve kupčevih pogodbenih obveznosti ni nastala nobena škoda. Po 1. odstavku 253. člena OZ ima namreč upnik pravico zahtevati pogodbeno kazen, tudi če presega škodo, ki mu je nastala, in celo, če mu ni nastala nobena škoda.
USTAVNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082850
URS člen 22, 53, 53/3, 54. Konvencija o otrokovih pravicah člen 20. ZZZDR člen 116, 116/1, 120, 134, 141, 141/2, 170. ZNP člen 48, 67, 67/1, 68, 134. ZPP člen 155, 243, 339, 339/2, 339/2-8.
odvzem roditeljske pravice – pravica do izjave – dokaz z izvedencem – varstvo koristi otroka – dolgotrajnost rejniškega razmerja – rejništvo z namenom posvojitve – stroški postopka
Dokaz z izvedencem v postopku za odvzem roditeljske pravice ni obligatoren.
Varstvo koristi otroka terja, da se ob dejstvu, da sta si otrok in biološki starš tujca ter dejstvu, da je skozi daljše časovno obdobje otrok z rejnikoma stkal pristne družinskopravne vezi, začasni ukrep rejništva (116. člen ZZZDR), katerega cilj je rehabilitacija biološke družine, z odvzemom roditeljske pravice spremeni v rejništvo z namenom posvojitve.
ZASP člen 82, 159, 159/1, 168, 168/3, 168/4. OZ člen 247, 247/3.
civilna kazen – kršitev avtorske pravice namenoma ali iz hude malomarnosti – posredovanje podatkov – poslovna skrivnost – neplačilo avtorskega honorarja
Zaradi neplačila ali prepoznega plačila avtorskega honorarja civilne kazni ni mogoče izreči, ker je civilna kazen po svoji pravni naravi podobna pogodbeni kazni, ki kot sankcija zaradi neizpolnitve denarnih obveznosti ne pride v poštev.
Materialnopravno je zmotno stališče sodišča prve stopnje, ki je zaradi porazdelitve krivde razdelilo tudi pogodbeno kazen med obe stranki, vsaki pol, saj ne gre za razmerje obeh pravdnih strank do investitorja, pač pa le za vprašanje, ali je od ugotovljene zamude z dokončanjem del tožeča stranka zamujala po lastni krivdi.
ZLPP člen 1, 4. ZLNDL člen 3. ZZ člen 65. ZGJS člen 76.
lastninska pravica – pridobitev lastninske pravice – pravica uporabe – lastninjenje – infrastruktura – otvoritvena bilanca
Pravna prednica tožnice je pridobila pravico uporabe na spornih nepremičninah, ki jih je tožeča stranka v postopku preoblikovanja vključila v otvoritveno bilanco. Tožeča stranka je zato na podlagi 3. člena ZLNDL pridobila na njih lastninsko pravico.
ZIZ člen 265. ZZK-1 člen 51, 51/2, 57, 57/1, 57/1-3.
predhodne odredbe – ustavitev postopka zavarovanja v primeru, če upnik ne zahteva izvršbe – iztek časa veljavnosti predhodne odredbe – predznamba pridobitve hipoteke na podlagi predhodne odredbe
Sodišče na dolžnikov predlog ustavi postopek in razveljavi opravljena dejanja, če so pogoji za izvršbo izpolnjeni preden poteče čas, za katerega je sodišče izdalo predhodno odredbo, in če upnik ne predlaga izvršbe v 15-tih dneh, odkar so ti pogoji nastopili.
predpostavke odškodninske odgovornosti – protipravnost ravnanja – vzročna zveza – teorija adekvatne vzročnosti – teorija ratio legis vzročnosti – namestitev poštnega predalčnika
Pravnorelevantni vzrok škode je tisti škodni dogodek, katerega rednemu učinku ustreza konkretna škoda. Zatrjevana škoda v obravnavanem primeru ni adekvatna v razmerju z očitanim vzrokom. Zatrjevana škoda je nenavadna in izredna. Tožencu je ne moremo pripisati, saj med zatrjevano škodo, ki naj bi tožniku nastala zaradi pravnomočnosti sklepov o izvršbi in namestitvijo nabiralnika, ni naravne in logične povezave. V skladu s teorijo o adekvatni vzročnosti se smejo pri iskanju odgovora na vprašanje obstoja pravnorelevantne vzročne zveze upoštevati le tiste okoliščine, ki „običajno“, „praviloma“ v rednem teku stvari pripeljejo do škode.
Pritožba zatrjuje, da so bila posamezna dejanja v zvezi s prenosom lastninske pravice na toženca opravljena že pred sklenitvijo darilne pogodbe, kar pa ne more izpodbiti verjetnostne ugotovitve prvega sodišča, da je bila darilna pogodba in aneks sklenjen s tožencema prav iz razloga, da bi se na ta način škodovalo tožniku pri uveljavljanju njegove terjatve zoper dolžnika, saj je bila sporna pogodba sklenjena 28. 2. 2012, na dan zapadlosti upnikove terjatve.
Tožeča stranka, ki umakne tožbo, je dolžna nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.
OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057271
ZIZ člen 46, 46/2, 138, 138/1. OZ člen 190, 190/3, 193. ZPP člen 7.
odpadla pravna podlaga – neupravičena obogatitev - odprava klavzule pravnomočnosti sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine – poplačilo upnika v izvršbi – razpravno načelo
Bistveni pogoj in s tem podlaga za izplačilo zarubljenih sredstev upniku je pravnomočnost sklepa o izvršbi. Zarubljena denarna sredstva na dolžnikovem računu se namreč lahko izplačajo upniku šele po pravnomočnosti sklepa o izvršbi. Čeprav se izvršba začne opravljati tudi pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, upnik pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi ne more biti poplačan. Z odpravo klavzule pravnomočnosti sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine, je odpadla pravna podlaga za izvedeno izvršbo. V obravnavanem primeru je bilo torej poplačilo upnika v znesku 687,18 EUR izplačano po podlagi, ki je kasneje odpadla. Sprejeta odločitev za povračilo navedenega zneska ter pripadajočih zamudnih obresti je pravilna in skladna s 3. odstavkom 190. člena OZ in 193. členom OZ.
ZIZ člen 38, 38/5, 38c, 38c/1, 79, 101, 102, 293. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 60, 61.
stroški izvršilnega postopka – potrebnost stroškov – delo izvršitelja
Ker so predmet odločanja v izpodbijanem sklepa le stroški, nastali v zvezi z izvršilnim dejanjem z dne 4. 6. 2014, so obširne pritožbene navedbe o nepotrebnosti stroškov, nastalih po 4. 6. 2014 (ki sploh niso bili priglašeni), neutemeljene.
Zgolj dejstvo, da dolžnik zaradi prestajanja zaporne kazni ne živi na naslovu, kjer se opravlja rubež, še ne pomeni, da se na tem naslovu morebiti ne nahajajo njegove premičnine, ki bi jih bilo mogoče rubiti (dolžnik v pritožbi tega niti ne trdi).
Navedene določbe izvršitelju ne nalagajo posebnega obveščanja dolžnika o opravljenih izvršilnih dejanjih in nastalih stroških, temveč se ta dokumentacija dolžniku vroči skupaj z izpodbijanim sklepom, kar je bilo v predmetni zadevi tudi storjeno, s tem pa je bila dolžniku dana možnost seznanitve s stroški in tudi možnost njihovega izpodbijanja.
ZPSPP ne določa oblike opomina, tožeča stranka pa je v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine, kot v tožbi na izpraznitev poslovnega prostora določno opredelila višino neplačane najemnine. Tožba oziroma predlog za izvršbo predstavljata opomin, saj iz zakona izhaja, če rok za izpolnitev ni določen, pride dolžnik v zamudo, ko upnik ustno ali pisno, z izvensodnim opominom ali z začetkom kakšnega postopka, katerega namen je doseči izpolnitev obveznosti, zahteva od njega, naj izpolni obveznost.
Tožeča stranka je (bila) v obligacijskem razmerju s toženo stranko na podlagi najemne pogodbe. Na tej podlagi tožeča stranka zahteva izpraznitev poslovnega prostora, zato vprašanje lastništva ni relevantno pri ugotavljanju aktivne legitimacije tožeče stranke.