ureditev meje – lastninski spor – ustavitev nepravdnega postopka – nadaljevanje postopka po pravilih pravdnega postopka pred pristojnim sodiščem
Predlagatelja in prvi nasprotni udeleženec niso v sporu zaradi meje med parcelama, pač pa je spor v tem, ali sta lastnika skoraj celotne parcele predlagatelja, ali pa prvi nasprotni udeleženec. V takšnem primeru ne gre za mejni spor in se zato ne rešuje v nepravdnem postopku, ampak gre za spor o lastninski pravici, ki se rešuje v pravdnem postopku.
Kasnejša reklamacija prevzema blaga s strani tožeče stranke ne more izničiti učinkov dogovora o kompenzaciji. Četudi namreč predstavlja navedena reklamacija po vsebini izpodbijanje sklenjenega dogovora o kompenzaciji zaradi napake volje (zaradi bistvene zmote, ki naj bi se nanašala na nabavno vrednost blaga, oziroma zaradi prevare), kar zatrjuje tožeča stranka, zgolj na podlagi takšne „reklamacije“ ni prišlo do razveljavitve dogovora o kompenzaciji, saj se lahko razveljavitev pogodbe zaradi napake volje zahteva le s tožbo, pri čemer izpodbojna pogodba pravno učinkuje in obvezuje oba pogodbenika vse dotlej, dokler je sodišče z oblikovalno sodbo ne razveljavi.
STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082384
ZTLR člen 12. ZUN člen 46, 46/1.ZZK-1 člen 3, 3/, 3/1-4, 132, 132-4, 148, 148/1, 148/1-1, 243, 243/1, 243/2. ZFPPIPP člen 442, 443, 443/1. ZLDNL člen 2, 3. SZ-1 člen 190. ZEN člen 18, 148/1. ZPP člen 337, 337/1.
funkcionalno zemljišče – izbrisna tožba – pravni interes – ugotovitvena tožba - postopek za določitev pripadajočega zemljišča – materialnopravno neveljavna vknjižba - identifikacijski znak - oznaka nepremičnine – premoženje izbrisane družbe
Za materialnopravno neveljavno vknjižbo gre tudi, če materialne podlage za vknjižbo sploh ni bilo (neobstoj pravnega posla).
Dajatveni zahtevek se lahko glasi na izbris izpodbijane vknjižbe in na ponoven vpis lastninske pravice v korist prejšnjega imetnika, ali pa „zgolj“ na vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisov.
Sporne parcele predstavljajo funkcionalno zemljišče k predmetnim stavbam že zato, ker so imeli tožniki kot lastniki poslovnih prostorov v predmetnih stavbah sporne parcele vrsto let in jih še imajo v posesti ter jih uporabljajo kot parkirišča in dovozne oziroma dostopne poti do stavb. Že iz takšnega načina rabe spornih zemljišč namreč izhaja, da gre za zemljišča, ki so potrebna za redno rabo predmetnih stavb.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057236
ZPP člen 213, 213/2. OZ člen 569, 1012.
poplačilo kredita – konto kartica – dokazilo o plačilu – zavrnitev dokaznega predloga – dokazovanje z izvedencem
Pritožnica je predlagala, da višino obveznosti izračuna izvedenec finančne stroke. Izvedenec bi lahko izračunal dolg le na podlagi dokazov, ki pa jih toženka, kot že zgoraj povedano, ni predložila. Neizvedba dokaza z izvedencem finančne stroke je zato utemeljena.
protipravno ravnanje – padec na mokrih tleh - višina odškodnine – odškodnina za nepremoženjsko škodo – odškodnina za lahko telesno poškodbo
Protipravnost svojega ravnanja toženec zanika s trditvijo, da postavljanje opozorilnih tabel o mokrih tleh ali suho čiščenje (brisanje) v pogodbi z upravnikom ni bilo dogovorjeno. Ni mu mogoče slediti, ker mora izvajalec čiščenja v vsakem primeru zagotoviti varnost uporabnikov stopnišča; ne glede na to, kakšno čiščenje je dogovorjeno.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3, 38, 38/5, 55, 55/1, 55/1-2, 55/2. ZDavP-2 člen 145, 145/9, 146, 146/2, 352, 352/2. ZZVZZ člen 45, 45/1. ZPIZ-2 člen 7, 7/1, 7/1-33. ZPP člen 339, 339/1.
sodna izvršba davčnih obveznosti – seznam izvršilnih naslovov – primernost izvršilnega naslova za izvršbo – davki in prispevki
Zamudne obresti so v seznamu izvršilnih naslovov ustrezno opredeljene posebej za obveznosti iz naslova prispevkov za zaposlovanje, posebej za obveznosti iz naslova prispevkov za zdravstveno zavarovanje in posebej za obveznosti iz naslova prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Gre torej za ločen prikaz zamudnih obresti posebej za vsako vrsto obveznosti, s tem pa seznam izvršilnih naslovov predstavlja primeren izvršilni naslov za izterjavo navedenih obresti. Višje sodišče še pojasnjuje, da ZDavP-2 ne zahteva prikaza zamudnih obresti posebej za vsak posamezni izvršilni naslov iz seznama.
Tudi prispevke zavarovanca (delavca) v njegovem imenu in za njegov račun obračuna in plača delodajalec, ločevanje po kontih pa je zgolj organizacijska posledica dejstva, da sta zavezanca za plačilo teh prispevkov tako delavec kot delodajalec (v predmetni zadevi dolžnik). Ne glede na to, iz čigavih sredstev se ti prispevki plačajo (delavčevih ali delodajalčevih), pa gre še vedno za enotno vrsto obveznosti - prispevke, ki služijo namenu zagotavljanja sredstev za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega oziroma pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Predlog za vzpostavitev etažne lastnine lahko vloži oseba, ki razpolaga s pravnim naslovom, s katerim izkazuje upravičenje do pridobitve lastninske pravice na določenem posameznem delu stavbe, ne glede na to, da je že vknjižena v zemljiški knjigi kot solastnik.
DENACIONALIZACIJA – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0082833
ZPVAS člen 8, 8/3, 8/4, 10. ZD člen 2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 315. ZDen člen 67, 71.
plačilo odškodnine dedičem članov agrarnih skupnosti – razumljivost izreka odločbe – vmesna sodba – nerazumljivost izreka odločbe – razumljivost izreka vmesne sodbe – plačilo takse v postopkih denacionalizacije – plačilo takse v postopkih za plačilo odškodnine po ZPVAS – predmet dedovanja
Tudi če v izreku besedilo zahtevka, ki mu je po podlagi sodišče ugodilo, ni dobesedno povzeto (kar je sicer običajno), to še ne pomeni, da je izrek nerazumljiv.
Po ZPVAS gre za premoženjske pravice, ki so lahko predmet dedovanja in če gre za edinega dediča, ni nobene ovire, da se, kar bi bilo treba izpolniti zapustniku (v skladu z matičnim predpisom, ZPVAS), izpolni dediču.
Stranke niso dolžne plačevati sodne takse za odškodninske zahtevke po 10. členu ZPVAS, ker gre za obliko denacionalizacije, kar ta postopek izenačuje z drugimi denacionalizacijskimi postopki, zato je treba aplicirati 71. člen ZDen.
izvedensko mnenje – trditvena podlaga – postavitev drugega izvedenca
Procesna določila glede postavitve in izvedbe dokaza z izvedencem so povsem jasna in pritožnica ne more zakonske ureditve zaobiti z utemeljevanjem, da je A., ki ima sicer status sodnega izvedenca (vendar ni bil postavljen v tem postopku) podal strokovno mnenje, pač pa je upoštevaje določila ZPP glede zaslišanja prič le izpovedal svoje (posredno) videnje dogodka in nastanka škode.
Sodišče drugega izvedenca ne postavi takrat, ko katera izmed strank ni zadovoljna z že podanim izvedeniškim mnenjem, pač pa takrat, ko stranka substancirano in utemeljeno izpodbija strokovnost oziroma izhodišča podanega izvedeniškega mnenja.
Stališče, da tudi za samo menično izjavo – pooblastilo za izpolnitev menice velja menična strogost, nima podlage v pravilih meničnega prava. Menični upnik je upravičen izpolniti bianco menico celo v primeru, ko ne bi imel takšnega izrecnega pooblastila, saj se šteje, da je bilo pooblastilo molče dano že s samo izročitvijo takšne menice. Za katero obveznost je bila izdana, se nato ugotavlja v dokaznem postopku. Ugotavljanje dejstev glede (pravilnosti) izpolnjevanja bianco menice potemtakem ni omejeno zgolj na pisno pooblastilo.
postopek izbire kandidata - neizbrani kandidat - organi zavoda - soglasje ministra - direktor - javni zavod
Določba šestega odstavka 56. člena ZSV in 31. člena statuta tožene stranke (javnega zavoda) določata, da direktorja tožene stranke imenuje in razreši Svet s soglasjem ministra, pristojnega za socialno varstvo (m
inister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
), po predhodnem mnenju pristojnega organa lokalne skupnosti, v kateri ima zavod sedež (župana). Pristojni minister pred sprejetjem sklepa o imenovanju direktorja s strani Sveta soglasja k sklepu ni podal. Zato je izpodbijani sklep o imenovanju nezakonit.
Soglasje ministra je del postopka imenovanja direktorja, zato je sklep o imenovanju zakonit le, če je že v trenutku njegovega sprejema podano soglasje pristojnega ministra iz šestega odstavka 56. člena ZSV oz. 31. člena statuta tožene stranke.
Če ima tožeča stranka v stečajni masi denarna sredstva za stroške unovčevanja premoženja stečajnega dolžnika in za vse druge stečajne stroške, mora med njimi predvideti in zagotoviti tudi stroške, s katerimi bo v stečajno maso pridobila premoženje prek sodnih postopkov. Ni pa namen ukrepov iz 11. člena ZST-1, da bi se taksnemu zavezancu z zmanjševanjem taksne obveznosti ohranjalo obseg premoženja, četudi gre za premoženje, ki služi poplačilu stečajnim upnikom.
ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0083387
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12. ZKP člen 105, 105/2.
premoženjskopravni zahtevek oškodovanca – odločitev o premoženjskopravnem zahtevku – napotitev oškodovanca na pravdo – povrnitev nepremoženjske škode – zakonske zamudne obresti – ne bis in idem – pravnomočno razsojena stvar – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V obsegu, v katerem je o zahtevku pravnomočno razsodilo že kazensko sodišče, sodišče pa je ponovno v pravdnem postopku odločalo tudi glede tega dela zahtevka, je podana kršitev iz 12. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4.
stečajni postopek – pravne posledice začetka stečajnega postopka – vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja
Po začetku stečajnega postopka, ne glede na to, ali so podani pogoji za prekinitev ali za ustavitev postopka, sodišče prve stopnje ne bi smelo odločati o ugovoru dolžnika
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083400
ZNP člen 37. ZPP člen 76, 82, 205, 205/1, 205/1-3, 208. ZFPPIPP člen 441, 443. SPZ člen 11, 47.
gradnja čez mejo nepremičnine – domneva lastninske pravice – izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije – pravne posledice izbrisa – prekinitev postopka – prenehanje pravne osebe – neobstoječa pravna oseba – pomanjkanje pasivne legitimacije – nujni sosporniki – naknadno najdeno premoženje izbrisane pravne osebe – predlog za začetek stečajnega postopka – predlagatelj
Prva nasprotna udeleženka je kot družba z omejeno odgovornostjo tekom postopka prenehala obstajati, zato bi moralo sodišče prve stopnje nepravdni postopek prekiniti.
Neobstoječa pravna oseba ne more nastopati kot stranka postopka. Postopek se bo lahko končal na način, kot predlaga predlagateljica (z dosojo plačila odškodnine in ureditvijo meje), le, če bo vanj pritegnjena oseba, zoper katero postopek lahko teče. Edina možnost za to je sprožitev stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane družbe, ki je zemljiško knjižni lastnik nepremičnin, glede katerih se ureja razmerje.
napotitev na pravdo - manj verjetna pravica - spor o dejstvih, od katerih je odvisna velikost dednega deleža
V skladu s 1. odstavkom 213. člena ZD sodišče napoti na pravdo tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno. V konkretnem primeru gre za spor o dejstvih, od katerih je odvisna velikost dednega deleža, zlasti vračunanje v dedni delež. Sodišče je pravilno napotilo na pravdo dediča, ki je prejem zneska 2.000.000,00 SIT s strani zapustnika priznal (da znesek ne predstavlja darila) in le pavšalno trdil, da naj bi ta znesek predstavljal poplačilo za njegova vlaganja.
izvršilni naslov – seznam izvršilnih naslovov – dolgovni seznam – davčna izvršba
Seznam izvršilnih naslovov je le dolgovni seznam kot zbir že izdanih izvršilnih naslovov, ki niso bili izvršeni. Ni utemeljena pritožbena trditev, da je kasneje izdani seznam izvršilnih naslovov nadomestil prej izdanega, glede na to, da se določene terjatve v obeh prekrivajo. Takšen način izdajanja seznamov izvršilnih naslovov, pri čemer jih upnica glede na dodajanje posameznih izvršilnih naslovov in obračun obresti sestavlja po stanju na določen dan, ne pomeni, da je dolžnica terjatve po posameznih izvršilnih naslovih, ki so sestavni del seznama kot izvršilnega naslova, dolžna plačati večkrat.
sprememba pooblaščenčevega naslova - sporočilo o spremembi pooblaščenčevega naslova - način sporočila - javna objava
Ker se vsa pisanja vročajo strankinemu pooblaščencu, je jasno, da je dolžna stranka (oziroma njen pooblaščenec) sodišču takoj sporočiti tudi vsako spremembo pooblaščenčevega naslova. Če tega ne stori, trpi (neposredne in posredne) zakonske posledice takšne opustitve.
Sporočilo o spremembi pooblaščenčevega naslova pomeni obvestilo sodišču v konkretnem (pravdnem) postopku. Tega ne more nadomestiti ne (splošno) obvestilo Odvetniške zbornice Slovenije poslano posameznemu sodišču, ne s strani AJPES podana objava podatka o spremembi pooblaščenčevega sedeža. Prav tako ni moč slediti pritožbenemu navajanju, da je pooblaščenka svojo dolžnost izpolnila s tem, ko je v soglasju za udeležbo v postopku mediacije navedla svoj novi naslov. Navedba njenega (novega) naslova v omenjenem soglasju je bilo namreč namenjeno postopku mediacije (oziroma njegovim potrebam) in ne predmetnemu pravdnemu postopku.
pogodbena kazen – višina pogodbene kazni – pogodbena vrednost del – DDV – procesni pobot
10 % višina pogodbene kazni ni bila dogovorjena od cene, ki vključuje DDV, pač pa od pogodbene vrednosti del, zato pritožbeni očitek sodišču prve stopnje, da ni pravilno izračunalo višine pogodbene kazni, ker ni upoštevalo DDV, ni utemeljen. Pravilno pa je tudi stališče tožeče stranke v odgovoru na pritožbo, da se na pogodbeno kazen, ki je po svoji naravi odškodninska terjatev, DDV ne obračunava.