Za priznanje odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti je odločilen čas, ko je bila izdana nepravilna oziroma nezakonita odločba, ki je bila nato odpravljena in tožniku priznana pravica za nazaj. V času izdaje dokončne odločbe, ki je bila predmet presoje pred sodiščem (17. 12. 2012), je veljal ZPIZ-1, ki je v določbi 276. člena urejal odškodnino v višini zakonskih zamudnih obresti. Kasneje sprejeti ZPIZ-2 na priznano odškodnino (temelj) nima nobenega vpliva. ZPIZ-2 niti v prehodnih določbah ne posega v ureditev priznavanje odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nerazumljiv izrek - nasprotje med izrekom in razlogi sodbe - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - pomoč - dogovor za kaznivo dejanje - kaznivo dejanje izsiljevanja - sostorilstvo - kazenska sankcija - olajševalne okoliščine - dokazna ocena - pravica do predlaganja dokazov - kršitev pravice do obrambe - kršitev kazenskega zakona - premoženjskopravni zahtevek - poskus kaznivega dejanja - dokončano kaznivo dejanje - nedovoljeni dokazi - hramba podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju - razlogi sodbe - pravica do predlaganja dokazov - izvajanje dokazov
Če torej pravica do predlaganja dokazov kot ena izmed pravic obrambe iz 5. člena ZKP za obdolženega M.B. ni bila uporabljena, potem istemu obdolžencu tudi ni mogla biti kršena.
Če že, vendar potem mora biti glavna obravnava zelo široko razumljena, je lahko pravica do obrambe kršena tedaj, ko je sodba oprta na kakšen dokaz, ki sicer ni bil pridobljen protipravno (8. točka prvega odstavka 371. člena ZKP), spet pa tako, da je bila ena stan v postopku prikrajšana (gl. na primer odločba Ustavnega sodišča Up-719/03 z dne 9. 3. 2006 idr.).
Kot je znano, je obsodilna sodba predhodni - nujni pogoj, da bi sodišče oškodovancu premoženjskopravni zahtevek prisodilo (drugi odstavek 105. člena ZKP). Naslednji - vsebinski pogoj je vrsta podatkov, ki morajo dati zanesljivo podlago za popolno in delno razsojo.
Citirano ustavnopravno izhodišče pa še zmeraj ne pomeni, da so podatki pridobljeni po odredbah preiskovalne sodnice I Kpd 90495/2010 (16, 17 in 18) z dne 21. 12. 2010, ustavnopravno nedopustni in da se sodba nanje v smislu 8. točke prvega odstavka 378. člena ZKP ne bi smela opreti. Ti podatki namreč niso bili pridobljeni po kasneje razveljavljenih določbah ZEKom, ampak po 149.b članu ZKP. Razlika je pomembna, ker pri slednji določbi ne gre več za preventivno in neselektivno pridobivanje podatkov (gl. Gorkič P., Hramba in obdelovanje prometnih podatkov za namene kazenskega postopka po razveljavitvi ZEKom-1, Pravna praksa št. 33/2014, stran 8), ampak za pridobivanje podatkov, namenjenih odkrivanju, preiskovanju in dokazovanju kaznivih dejanj, ki je zamejeno z razlogi za sum, vrsto oziroma težo kaznivega dejanja (pregon po uradni dolžnosti) ter s samo potrebo po pridobitvi.
Kar zadeva razloge sodbe, pritožbeno sodišče uvodoma opozarja, da njihove popolnosti ne določa obseg, temveč vsebina, ki se mora nanašati na odločilna dejstva, kot praviloma izhajajo iz opisa dejanja.
Pravica do predlaganja dokazov še ne pomeni, da mora sodišče vsakemu dokaznemu predlogu ugoditi, kot njegova materialnopravna relevantnost nujno ne pomeni, da ga mora v vsakem primeru izvesti. Razen objektivne možnosti, je izvedba posameznega dokaza določena še s potrebo, ko določenega dejstva brez tega dokaza ni mogoče ugotoviti ali obratno, ko istega dejstva zaradi drugih dokazov ni treba dodatno ugotavljati.
Kaznivo dejanje izsiljevanja po 213. členu KZ-1 je predvsem osebno kaznivo dejanje, sestavljeno iz prisiljenja (Deisinger M., Kazenski zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2002, str. 420), naperjena zoper posameznika, ki je nujni pogoj, da bi bilo protipravno premoženjsko korist sploh mogoče pridobiti. Težišče inkriminacije torej ni v varstvu posameznikovega premoženja, kot je to po zgornjih dveh dejstvih na prvi pogled videti, ampak v varstvu njegove integritete, v katero brez posebej utemeljenih razlogov, kaj šele zaradi pridobivanja protipravne premoženjske koristi, ni dovoljeno posegati.
Po prvem odstavku 374. člena ZKP izbiro in odmero kazenske sankcije določajo predvsem dejanske okoliščine iz 49. člena KZ-1 in ne nepravilno uporabljen kazenski zakon, kar se kot rečeno v obravnavanem primeru niti ni zgodilo ter še manj spodrsljaj v zapisu kaznovalnega okvirja, kot je dejansko predpisan za eno izmed ugotovljenih kaznivih dejanj.
ZPIZ-1 člen 34, 34/1, 34/1-6, 34/8, 60, 60/2, 60/2-3.
invalidnost III. kategorije
Tožnica je utemeljeno razvrščena v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni od datuma, ko je bila v predsodnem upravnem postopku obravnavana na invalidski komisiji I. stopnje.
Pravilnik o pogojih hrambe in upravljanja z zaseženimi predmeti, o postopku za vpis v register pooblaščenih izvršiteljev ter o tarifi za plačilo dela in stroškov pooblaščenega izvršitelja – člen 5, 5/1.
Izvršitelj je dolžan organizirati svoj delovni proces tako, da lahko tekoče opravlja vsa dejanja določena z odredbo. V tem primeru namreč ne gre za situacijo, ko je odredba o uničenju oz. prodaji dana drugemu organu ali pravni osebi (kot recimo v primeru, ko je uničenje naloženo FURS) in je izvršitelj dolžan imeti predmet v hrambi do prevzema. Zato bremeni strošek hrambe posameznega predmeta po prejemu odredbe sodišča o uničenju, ki nastane zaradi organizacije delovnega procesa izvršitelja, izvršitelja samega.
invalidnina - telesna okvara - bolezen - seznam telesnih okvar
Pri tožniku ni izkazana telesna okvara po nobeni točki Seznama telesnih okvar. Izvedenec je jasno in prepričljivo razložil, zakaj posamezna zatrjevana telesna okvara pri tožniku ni podana - ker niso objektivizirane ali pa ker po opravljenih kliničnih pregledih in ustreznih preiskavah niso izkazana stanja, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti telesno okvaro. Zato tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je pri tožniku podana 50 % telesna okvara zaradi bolezni, s priznanjem pravice do invalidnine, ni utemeljen.
ZSDP člen 70, 94. Pravilnik o postopkih za uveljavljanje pravic do družinskih prejemkov člen 22.
otroški dodatek
Tožnica ni upravičena do otroškega dodatka še za mesec februar 2011. V skladu s 94. členom ZSDP in 22. členom Pravilnika o postopkih za uveljavljanje pravic do družinskih prejemkov bi namreč morala, da bi ji pripadal otroški dodatek tudi za februar 2011, vložiti zahtevo že v mesecu januarju 2011, česar pa ni dokazala.
ZST-1 člen 30. ZPP člen 2, 39, 39/1, 40. ZOdvT člen 24, 24/1. ZDSS-1 člen 19.
plačilo razlike plače - ustavitev postopka - umik tožbe - pravdni stroški - vrednost spornega predmeta - dolžina paricijskega roka - sklep o vrednosti spornega predmeta
Vrednost spornega predmeta v sporih premoženjske narave se določa glede na tožbeni zahtevek, kar izhaja iz določbe 39. člena ZPP, ki se na podlagi določbe 19. člena ZDSS-1 uporablja tudi v postopku pred delovnimi sodišči, ne pa glede na morebitno drugačno opredelitev te vrednosti s strani stranke.
Neutemeljena je pritožba, da bi moralo sodišče izdati sklep o vrednosti spornega predmeta, saj sodišče izda tak sklep le v primeru, če se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni zahtevek, kar pa ni primer v tem individualnem delovnem sporu.
Sodišče prve stopnje je za izpolnitev obveznosti za povrnitev pravdnih stroškov tožeči stranki določilo prekratek 8-dnevni paricijski rok. Tožeča stranka je namreč v priglasitvi pravdnih stroškov predlagala, da ji te stroške tožena stranka povrne v paricijskem roku 15 dni, zato bi sodišče prve stopnje moralo soditi v okviru postavljenega tožbenega zahtevka, kot to določa 2. člen ZPP.
ZPIZ-1 člen 39, 203, 203/1, 203/2. ZMEPIZ člen 57. ZPP člen 286.
starostna pokojnina - prekluzija dokazov
Tožnik v pritožbi upravičeno izpostavlja, da je za sporni leti predložil dokazila, iz katerih izhaja, da je za ti dve leti poravnal prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zato so ugotovitve sodišča prve stopnje, da je tožnik s dokazi prekludiran, v nasprotju z ugotovljenim dejanskim stanjem in stanjem spisa. Tožnik na same izračune pokojnine, kakor jih je predložila toženka, ni imel pripomb, je pa sodišču prve stopnje predlagal, da se ta izračun v sodbi pri izračunu pokojnine upošteva, prav tako pa naj se upošteva tudi sporno obdobje, za katerega je priložil dokaze. Tožnik ni ravnal v nasprotju z določili 286. člena ZPP, saj je že v tožbi navedel dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njegovih predlogov in ponudil tudi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev teh navedb.
DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS0013149
ZPP člen 311, 311/1.
zavrženje tožbe - nedospele terjatve - plača
Glede na določila Zakona o načinu izplačila razlike v plači zaradi odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah javnih uslužbencev (ZNIRPJU) obračun odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah javnih uslužbencev zapade v plačilo konec januarja 2015. Z uveljavitvijo ZNIRPJU so dospele terjatve tožeče stranke postale nedospele. V primeru vtoževanja nedospelih terjatev se tožbeni zahtevek zavrne, ker sme sodišče toženi stranki naložiti, naj opravi določeno dajatev le tedaj, če je ta zapadla do konca glavne obravnave (1. odstavek 311. člena ZPP). Sodišče prve stopnje bi zato moralo o tožbenem zahtevku odločiti meritorno, ne pa tožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavreči.
osebni stečaj – vložitev novega predloga za stečaj takoj po koncu prvega postopka – pravni interes za vodenje postopka – zloraba pravic – odpust obveznosti – ni premoženja – zavrženje predloga za začetek postopka osebnega stečaja
Iz dolžnikovih navedb razvidno, da namerava znova pridobivati dohodek šele po zaključku stečajnega postopka in predhodnem odpustu obveznosti. To pa pomeni, da dolžnik ni pripravljen poplačati upnikov, niti v delnem znesku, kar že samo po sebi pomeni zlorabo pravice do vodenja postopka osebnega stečaja.
Postopki pred sodiščem niso sami sebi namen. Njihov namen je v pravno dopustnem izboljšanju ali ureditvi položaja dolžnika. Če dolžnik svojega položaja ne more urediti in ga tudi ne more izboljšati, nima pravnega interesa za vodenje postopka osebnega stečaja.
vzrok invalidnosti - bolezen - poklicna bolezen - invalid III. kategorije
V primeru bursitisov (vnetij burs) gre za občasne zdravstvene težave, za vnetja, ki se pozdravijo. Zato teh zdravstvenih težav ni mogoče upoštevati kot vzroka nastanka invalidnosti. Lahko gre le za začasno nezmožnost za delo, ne pa za invalidnost. Res je, da nova definicija invalidnosti ne vsebuje več elementa trajnosti sprememb v zdravstvenem stanju, vendar je še vedno potrebno, da je zdravljenje končano.
V primeru tožnice je šlo v primeru bursitisa za akutno stanje. Na to kaže ugotovitev invalidske komisije I. stopnje, ko pri tožnici bursitis ni bil ugotovljen, vzrok invalidnosti pa je bila bolezen. Preboleli bursitisi niso vplivali na nastanek oz. poslabšanje invalidnosti, saj pri tožnici bursitisi niso pustili posledic. Njene težave so povezane z degenerativnimi spremembami. Zato tožničin zahtevek na ugotovitev, da je pri tožnici vzrok bolezni 50 % bolezen in 50 % poklicna bolezen, ni utemeljen.
Do umika tožbe je prišlo zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka oz. plačila razlike nezakonito odvzetega zneska pokojnine. Zato je tožena stranka dolžna tožniku povrniti utemeljeno priglašene pravdne stroške (1. odst. 158. člena ZPP).
priposestvovanje služnostne pravice - dobrovernost - stvarna služnost poti - zaupanje v zemljiško knjigo
V kupoprodajni pogodbi zajet dogovor o uporabi hodnika preko nepremičnine tožene stranke kot prehoda in dostopa do kupljenih gospodujočih nepremičnin, ki ga je tožeča stranka sklenila po svojih pravnih prednikih s pravnim prednikom tožene stranke kot takratnim lastnikom služeče nepremičnine, predstavlja pravni temelj tožeči stranki za dobroverno izvrševanje takšnih služnostnih upravičenj.
Zapis v pogodbi o nakupu bremen proste nepremičnine sam po sebi ne utemeljuje kupčevega varstva na podlagi načela zaupanja v zemljiško knjigo.
Predlagatelj (sindikat) ni upravičen do izpodbijanja odločbe, s katero je bil drugemu sindikatu dodeljen status reprezentativnosti. Kolektivni delovni spor v zvezi z reprezentativnostjo sindikata lahko sproži le tisti sindikat, ki mu pristojno ministrstvo oz. delodajalec nista priznala statusa reprezentativnosti sindikata (50. člen ZDSS-1).
oprostitev plačila sodnih taks - brezplačna pravna pomoč
Tudi niso utemeljene pritožbene navedbe o tem, da je bila tožnica na podlagi prošnje za Bpp upravičena do oprostitve plačila sodne takse za tožbo. Takšne določbe ni niti v Zakonu o sodnih taksah (ZST-1) niti v Zakonu o pravdnem postopku (ZPP), ki v 276. členu določa obveznost plačila sodne takse še preden sodišče tožbo pošlje v odgovor toženi stranki.
zdraviliško zdravljenje - zavrženje revizije - odvetnik - pooblaščenec
ZPP v 3. odstavku 86. člena določa, da v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Določba tega odstavka ne velja v primerih, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Ker tožnik revizije ni vložil po odvetniku niti ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, gre v tem primeru za revizijo, ki jo je vložila oseba, ki nima te pravice. Skladno s 1. odstavkom 374. člena ZPP je potrebno tako revizijo s sklepom zavreči.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS0013248
ZJU člen 5, 15, 15/1, 15a, 140, 140/1. OZ člen 131, 131/1. ZDR člen 6, 6/1, 6/3, 6/6, 6/7, 6a, 6a/4, 45, 45/2, 45/3.
odškodninska odgovornost delodajalca - okrnitev osebnostnih pravic - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - razžalitev dobrega imena in časti - nepremoženjska škoda - javni uslužbenec - diskriminacija - prepoved nadlegovanja in trpinčenja na delovnem mestu
Tožena stranka ni maltretirala tožnika na delovnem mestu oziroma mu je zagotavljala delovne pogoje v skladu z 42. členom ZDR. Ravnanja zaposlenih pri toženi stranki (župan oziroma občinski funkcionarji in delavci naj bi se do njega nesramno in žaljivo vedli, z namenom doseči prenos lastninske pravice na njegovih solastnih nepremičninah, po katerih je potekala kategorizirana javna pot,...) ni mogoče opredeliti kot trpinčenja na delu, zato tožnikovo subjektivno dojemanje ravnanja delavcev tožene stranke kot trpinčenja na delu ni relevantno. Mobbing ni bil podan, zato ni podano protipravno ravnanje tožene stranke, ki bi opravičevalo priznanje odškodnine zaradi kršenja osebnostnih pravic.
sodna taksa - sodna taksa za postopek o predlogu za izvršbo – enotna sodna taksa – dopolnitve predloga – objektivna kumulacija izvršilnih sredstev
Taksna tarifa predpisuje enotno sodno takso za postopek o predlogu za izvršbo, kar pomeni, da se za predlog za izvršbo, ne glede na njegove dopolnitve v skladu s 4. odstavkom 40. člena ZIZ, plača ena sodna taksa.
Sodna taksa po tarifni številki 4012 Taksne tarife se plača za postopek o predlogu upnika na podlagi 34. člena ZIZ, v primeru objektivne kumulacije izvršilnih sredstev, do katere pride po izdaji sklepa o izvršbi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Narava kršitve, ki jo tožena stranka očita tožnici (da spornega dne ni prišla na delo na novo lokacijo, temveč na lokacijo, določeno v pogodbi o zaposlitvi), ni tako huda, da bi upravičevala podajo izredne odpovedi. Tožnica je delodajalca obvestila, da bo odšla na delo na lokacijo, določeno v pogodbi o zaposlitvi, v kolikor ne dobi drugačnih navodil, iz česar izhaja, da je bila pripravljena po preteku bolniškega staleža priti na delo na novo lokacijo, v kolikor bi ji delodajalec ponovno podal takšno odredbo. Tožena stranka tega ni storila, ampak je tožnici podala pisno obdolžitev in izredno odpoved. Ker niso izpolnjeni pogoji za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi v skladu s 1. odstavkom 109. člena ZDR-1 (da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka), je tožbeni zahtevek za razveljavitev izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi utemeljen.