predlog za vrnitev v prejšnje stanje – razlogi za vrnitev v prejšnje stanje – upravičen vzrok za zamudo – vročitev sodnega pisanja – vročilnica – javna listina – trditveno in dokazno breme – dokazi – izpovedba stranke – prosta presoja dokazov
Ni razloga, da sodišče ne bi sledilo toženkini izpovedbi glede odnosov z bivšim možem ter dalj časa trajajočem izginjanju stvari. V dispoziciji četrte toženke je, na kakšen način bo svoje trditve dokazovala. Izpovedba stranke je povsem ustrezen dokaz in ni nujno, da bi predlagala še zaslišanje moža - še posebej, če so odnosi med njima močno skrhani. Izpovedba stranke je tako povsem primeren dokaz, ki ga je sodišče ustrezno ovrednotilo. Nenazadnje pa je tudi pritožnica imela možnost, da v zvezi s tem poda svojo trditveno podlago in dokazne predloge.
pravdni stroški - vrednost spornega predmeta - pavšalni znesek
Sodišče prve stopnje bi, ob pravilni uporabi tar. št. 6002 ZOdvT, glede pavšalnega zneska za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev, moralo upoštevati 20 % nagrade in ne zneska 20,00 EUR. ZOdvT v tar. št. 6002 namreč določa pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev v višini 20 % nagrade, vendar največ v znesku 20,00 EUR.
Za presojo obstoja posesti poti ni relevantno, ali je lahko tožnik do svoje parcele dostopal tudi po kakšni drugi poti, temveč je bistveno le, ali je imel v posesti zatrjevano pot, kjer je prišlo do motenja. Obstoj druge poti poleg zatrjevane zato ni odločilna okoliščina, ki bi jo moralo sodišče ugotavljati in ki bi lahko vplivala na presojo, ali ima tožnik v posesti zatrjevano pešpot.
Postavitev električnega pastirja po končani zimi vsakič (vsako leto) ni novo, samostojno motilno dejanje. Spremembo režima (posestnega stanja) je pomenila le prva postavitev električnega pastirja, saj je bila ta odstranjena zaradi spremembe letnega časa, ne zaradi tožnikovega prostega prehoda. Zato začneta roka iz 32. člena SPZ teči od prve postavitve, tj. od prvega motenja.
pravdni stroški - vrednost spornega predmeta - pavšalni znesek
Sodišče prve stopnje bi, ob pravilni uporabi tar. št. 6002 ZOdvT, glede pavšalnega zneska za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev, moralo upoštevati 20 % nagrade in ne zneska 20,00 EUR. ZOdvT v tar. št. 6002 namreč določa pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev v višini 20 % nagrade, vendar največ v znesku 20,00 EUR.
odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - trk kolena v vgrajeno steklo notranjih steklenih vrat pri izstopu iz poslovnega prostora - razbitje vrat - obseg poškodb - opustitev dolžnega ravnanja - pogosta frekvenca prehoda - soprispevek - vzročna zveza
Zavarovanec tožene stranke je ravnal protipravno, ker je imel v poslovnem prostoru, kamor vstopa in izstopa večje število strank in zaposlenih, vgrajena vrata z navadnim steklom in ne vrat z varnostnim steklom. Varnostno steklo za razliko od navadnega stekla pri razbitju ne razpade na delce z ostrimi robovi. Če bi bilo v obravnavanem primeru vgrajeno varnostno steklo, do poškodb, ki jih je utrpela tožnica, ne bi moglo priti, saj varnostno steklo preprečuje razbitje stekla na manjše in ostre koščke, ki lahko porežejo.
Med poškodbo, ki jo je utrpela tožnica, in trkom s kolenom v steklena vrata je res naravna povezava, a vendar sodišče prve stopnje v ravnanju tožnice ni ugotovilo ničesar takšnega, kar bi predstavljalo pravno relevanten (so)vzrok za nastalo škodo.
postopek za odvzem poslovne sposobnosti – začetek postopka za odvzem poslovne sposobnosti po uradni dolžnosti
Številčnost vlog, način uveljavljanja pravice do sodnega varstva (množično izločanje sodnikov) že samo po sebi predstavlja okoliščino, da je nasprotni udeleženec nagnjen k tožbarjenju. To, ali je ta nagnjenost že tudi patološka in ustreza opisu iz 44. člena ZNP, pa bo predmet ugotavljanja v nadaljnjem postopku.
bančna garancija - garancija na prvi poziv - namen garancije
Unovčenje garancije je bilo lahko upravičeno le, če je bilo izvedeno za točen namen, za katerega je bila ta dana. Res je sicer, da je bila unovčena bančna garancija dana na prvi poziv, a zgolj to ne pomeni, da ne obstajajo okoliščine, v katerih je njeno unovčenje neupravičeno.
pooblastila upravnika – dobava toplotne energije – skupno odjemno mesto – obračun toplotnih stroškov – obratovalni stroški – delilnik stroškov – pogodba o dobavi toplote – etažni lastnik – odklop iz skupnega sistema ogrevanja – spor majhne vrednosti – izpodbijanje dejanskega stanja – pritožbeni razlogi
Četudi ima morebiti prav pritožba, da je tožnica uporabila in lahko štela kot sporazumno izdelan le delilnik stroškov, ki ga je v okviru svojih pooblastil predložil takratni upravnik skupnega odjemnega mesta kot pooblaščenec etažnih lastnikov, pa pritožbeno sodišče ne more posegati v dejanske ugotovitve prvostopenjskega sodišča o tem, da sporni delilnik stroškov ne more biti podlaga za izračun toženčevih obveznosti (niti v sorazmernem delu), ker ni bil veljavno sprejet.
SPZ člen 67, 67/2, 115, 116, 116/1, 116/1-1, 117, 118, 118/2. OZ člen 197.
upravnik poslovne stavbe – terjatve upravnika – stroški upravljanja – obratovalni stroški – pogodba o upravljanju – pogodba o medsebojnih razmerjih – uporaba skupnih delov – upravljanje skupnih delov nepremičnine – ključ delitve – določitev upravnika – verzija
Sklenitev pogodbe o ureditvi medsebojnih razmerij ni pogoj za veljavnost pogodbe o upravljanju. Določitev solastniških deležev je lahko predmet pogodbe o ureditvi medsebojnih razmerij, vendar le, če odstopa od kriterijev, določenih v 115. členu SPZ, po katerem so pravice in obveznosti etažnih lastnikov na skupnih delih sorazmerne z njihovim solastniškim deležem (če zakon ali pogodba ne določa drugače).
Etažni lastniki so dolžni kriti stroške iz skupnih delov zgradbe sorazmerno z njihovim solastniškim deležem. To velja ne glede na to, da prostora, za katera tožeča stranka vtožuje povračilo stroškov, predstavljata funkcionalno celoto, ločeno od glavne poslovne stavbe. Temelj terjatve oziroma zahtevka predstavljajo vsi v postopku uveljavljani stroški upravljanja in obratovanja stavbe.
STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0073454
ZPP člen 115, 214, 214/2. ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-3, 231, 239, 239/2. OZ člen 111, 1019, 1019/3.
postopek osebnega stečaja – preklic naroka – neopravičljivi razlogi za preklic naroka – zloraba pravic – aktivna procesna legitimacija – neprerekana dejstva – odstop od pogodbe – učinki razvezane pogodbe – solidarno poroštvo – trajna nelikvidnost – potrošnik
Če je bolezen nenadna, je sicer pretirano breme od stranke pričakovati, da si najde pooblaščenca, vendar pa je v konkretni zadevi prišlo do poškodbe dan pred narokom, dolžnik pa je že imel pooblaščenca v zvezi s to zadevo. Višje sodišče presoja, da ni pretirana zahteva, da se od stranke pričakuje, da bo podala neomejeno pooblastilo odvetniku. Dolžnik tudi v pritožbi ni pojasnil, zakaj v tej zadevi podeljuje pooblastilo izključno za vpogled v spis.
ZFPPIPP člen 233, 233/1, 233/6, 233/7, 382, 398, 398/1,399-1, 400.
postopek osebnega stečaja - ovire za odpust obveznosti - izbrisana kazenska sodba - postopek odpusta obveznosti - ponoven odpust obveznosti - namen postopka osebnega stečaja - prenehanje ovire za odpust obveznosti - osnovni namen postopka osebnega stečaja - sekundarni namen postopka osebnega stečaja
Osnovni namen postopka osebnega stečaja je vsaj delno poplačilo upnikov.
Ker je bilo o (ne) dopustnosti odpusta teh (istih) obveznosti že pravnomočno odločeno, ni dopusten ponoven začetek postopka odpusta obveznosti za te iste obveznosti. Dopustitev ponovnega začetka postopka bi pomenila prekomeren poseg v (ustavne) pravice upnikov, ki so že prejeli pravnomočno odločitev stečajnega sodišča, da mora dolžnik te terjatve v neplačanem delu poplačati.
OZ člen 190, 190/1. SPZ člen 95, 95/4, 95/9. ZTLR člen 38, 38/4, 38/8.
neupravičena pridobitev - vlaganja v nepremičnino - stroški za vzdrževanje stvari - koristni stroški - nastanek prikrajšanja - izguba posesti vlagatelja - nastanek obogatitve - prehod koristi - prejemnik koristi
Terjatev iz naslova neupravičene pridobitve zaradi vlaganj ne more nastati oz. zapasti še preden vlagatelj izgubi posest nepremičnine, v katero je vlagal. O obogatitvi lastnika zaradi vlaganj v njegovo stvar ni mogoče govoriti, dokler to stvar uporablja (oziroma jo ima v posesti) tisti ki se sklicuje na ta vlaganja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0063936
OZ člen 299, 378, 642.
plačilo investitorja – odložni pogoj – rok plačila – neizpolnitev pogoja – pravica zahtevati takojšnjo izpolnitev – trenutek začetka stečaja
Z dogovorom, da bo naročnik izvajalcu plačal dolgovani znesek, ko bo prejel plačilo s strani investitorja, se določa rok plačila, ki je vezan na izpolnitev odložnega pogoja, vendar pa neizpolnitev tako določenega pogoja (neplačilo investitorja) ne more pomeniti, da naročnik svojega dela obveznosti sploh ni dolžan izpolniti ali da lahko z izpolnitvijo odlaša v nedogled. S trenutkom začetka stečaja nad dolžnikom namreč postane jasno, da se odložni pogoj ne bo izpolnil, oziroma da se ne bo izpolnil v celoti, gotovo pa ne v rokih, ki bi jih lahko še opredelili kot roke, ki bi jih stranki lahko imeli v mislih ob sklepanju pogodbe o delu.
osebni stečaj – odpust obveznosti – preizkusno obdobje
Starost 63 let ni tako visoka, da dolžnik samo zaradi nje ne bi bil več sposoben pridobivati dohodkov. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo tudi višino dolgov stečajnega dolžnika, ki je izjemno visoka (priznane so terjatve v višini skoraj 6,5 milijona EUR), razloge za višino teh dolgov in insolventnost pa dolžnik nekritično išče le zunaj svojih dejanj (kriza in zaprtje hotela X), čeprav je tudi zaprtje hotela posledica neplačevanja obveznosti do upnika.
Odpust obveznosti pomeni hkrati tudi velik, čeprav dopusten poseg v pravice upnikov, ki svojih terjatev ne bodo dobili v celoti plačanih, razen seveda upnikov terjatev, na katere odpust obveznosti ne vpliva. Tudi to je okoliščina, ki jo je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, ko je določalo preizkusno obdobje.
pripor – podaljšanje pripora po vloženem obtožnem predlogu – ponovno odločanje o priporu – ugotovitveni sklep
Glede na to, da je bil po opravljeni glavni obravnavi dne 23.9.2014 in izrečeni sodbi pripor zoper obdolženca odpravljen, bi moralo biti vsakomur jasno, da izpodbijani sklep po svoji naravi predstavlja ugotovitveni sklep s katerim je sodišče prve stopnje ob ponovnem odločanju zgolj ugotovilo, da so bili izpolnjeni zakonski pogoji za podaljšanje pripora obdolžencu tudi po vloženem obtožnem predlogu. Iz sklepa je razvidno tudi časovno trajanje pripora, do 23.9.2014, ko je bil odpravljen, zato ni nikakršne bojazni, da bi bil odrejeni pripor izvršen tudi po 23.9.2014.
sklep o izročitvi poslovnega deleža – upravičenci za pritožbo – upnik
Občina X ni upnik, zato ni legitimirana za pritožbo zoper sklep. Iz določbe 342. člena v zvezi s 341. členom ZFPPIPP izhaja, da so pritožbeni razlogi upnika v tem delu omejeni predmet izpodbijanja je lahko okoliščina, da sodišče ni izdalo soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe (kadar je to potrebno) in da kupnina ni bila plačana (s tem je namreč zamejen pravni interes, ki ga upnik v tej fazi postopka še lahko zasleduje).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077146
ZPP člen 6, 6/1, 7, 7/1, 212, 214, 257, 258, 339, 339/2, 339/2-8, 451, 452, 452/4. OZ člen 287, 342, 619.
spor majhne vrednosti – podjemna pogodba – zaslišanje strank – neopravičena odsotnost z naroka – vloga v tujem jeziku – načelo kontradiktornosti – prekluzija – vračunavanje zastaranih obveznosti – nedovoljeni pritožbeni razlogi
Stranki ni odvzeta pravica do obravnavanja pred sodiščem, kadar sodišče kljub (zmotno) ugotovljenemu neprerekanemu dejstvu to dejstvo vseeno ugotavlja v dokaznem postopku in pri tem upošteva načelo trditvenega in dokaznega bremena.
Zgolj navedba pooblaščenca tožene stranke, da je slednja zadržana zaradi delovnih obveznosti, ne predstavlja opravičljivega razloga za izostanek z naroka, pisno opravičilo v tujem jeziku pa je neupoštevno.
Tožena stranka mora trditve, s katerimi izpodbija tožbene navedbe tožeče stranke, podati najkasneje v odgovoru na tožbo. Če tega ne stori, sodišče prve stopnje kasneje podanih navedb ne sme upoštevati, zato se do njih tudi ni dolžno posebej opredeljevati.
OZ člen 5, 12, 25/1, 447. SZ-1 člen 25, 25/1, 29, 49, 49/1. ZVKSES člen 21, 21/3, 22, 22/1, 22/2, 23, 23/3-1, 23/3-2.
izročitev skupnih prostorov stavbe v etažni lastnini upravniku - obvezna postavitev upravnika - začetek tega jamčevalnih rokov - uveljavljanje stvarnih napah na skupnih delih stavbe - načelo vestnosti in poštenja
Jamčevalni rok začne teči od izročitve stvari v primeru skupnih prostorov večstanovanjske stavbe z več kot osmimi posameznimi deli in več kot dvema etažnima lastnikoma je potrebno te izročiti upravniku, kar še ni bilo pravilno storjeno, zato jamčevalni roki še niso pričeli teči.