izvršilni stroški - plačilo za delo in stroški izvršitelja - neizveden rubež - preklic rubeža
Upnikovo procesno dejanje preklica rubeža je bilo opravljeno pravočasno (dan pred razpisanim rubežem) in se je izvršitelj lahko prilagodil tej spremenjeni situaciji, zato izvršitelj ni upravičen do nagrade za neizveden rubež, pač pa le do povrnitve stroškov, nastalih z razpisom in preklicem rubeža.
ZZZDR člen 105, 106. ZPP člen 350, 350/2, 408, 408/2, 421, 421/2, 421/4.
pravnomočna odločba o varstvu in vzgoji otroka – predodelitev otroka v vzgojo in varstvo drugemu roditelju – spremenjene razmere – korist otroka – odločitev o stikih – vezanost sodišča na tožbeni zahtevek
V sporu o dodelitvi oziroma predodelitvi otroka je treba praviloma odločiti tudi o stikih med otrokom in tistim od staršev, ki mu otrok ni dodeljen v vzgojo in varstvo. Tako sodišče ravna tudi, če zahtevek ni postavljen.
status zaščitene kmetije – dedovanje zaščitene kmetije – določitev prevzemnika zaščitene kmetije – izvenzakonska partnerica – prispevanje z delom ali zaslužkom k ohranitvi oziroma razvoju kmetije – izključitveni razlog
Po določilu 7. člena ZDKG ima izvenzakonska partnerica, ki s svojim delom ali zaslužkom prispeva k ohranitvi oziroma razvoju kmetije, prednost pred bratoma zapustnika, ki na kmetiji ne živita in sta preskrbljena. Dedič, ki bi sicer imel prednost, se lahko izloči le v primeru taksativno naštetih razlogov iz 11. člena ZDKG.
sklep o prekinitvi postopka – pritožba stranskega intervenienta
Stranski intervenient lahko opravlja le tista dejanja, ki so za stranko koristna, saj bi bilo v nasprotju z njegovim položajem kot pomočnikom stranke, da bi lahko opravljal tudi za stranko nekoristna dejanja.
obnova postopka – zavrženje predloga – pravočasnost predloga za obnovo postopka – subjektivni rok – postulacijska sposobnost v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi
Omejitev postulacijske sposobnosti je predpisana za vsa izredna pravna sredstva, med katere spada tudi obnova postopka.
Stranka, ki sama vloži izredno pravno sredstvo, procesne pomanjkljivosti glede postulacijske sposobnosti že pojmovno ne more popraviti naknadno in gre za procesno pomanjkljivost oziroma neodpravljivo napako, zaradi katere je treba pravno sredstvo zavreči, ne da bi se vloga vračala v popravek stranki.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 47, 47/3, 51.
nagrada sodnemu izvedencu - pravica do nagrade - izdelava mnenja - pritožbeni razlogi zoper sklep o odmeri nagrade - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - pripombe na izvedensko mnenje
V kolikor je pritožbene navedbe tožene stranke razumeti, da izvedenec sploh ni upravičen do kakršnekoli nagrade, ker je njegovo mnenje tako zelo pomanjkljivo in nestrokovno, višje sodišče pojasnjuje, da izdelana dopolnitev izvedenskega mnenja izvedenca upravičuje do nagrade za opravljeno delo, saj je sodišče prve stopnje pravilno sklenilo, da je bilo delo opravljeno.
Pri presoji, ali je izvedenec opravil delo, ki mu ga je naložilo sodišče, ni pomembno, ali se stranke postopka z mnenjem strinjajo. Pomembno je, da je izvedenec ravnal skladno s sklepom sodišča in pripravil izvedensko mnenje (oz. njegovo dopolnitev). Stranke lahko svoje nestrinjanje v zvezi z izvedenskim mnenjem (oz. njegovo dopolnitvijo) podajo v pripombah na izvedensko mnenje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0082170
ZPP člen 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 275, 346, 349, 349/1. SPZ člen 115, 116, 116/1, 116/1-1.
stroški upravljanja – obratovalni stroški – poslovna stavba – trditveno in dokazno breme – zastaranje – čas, ki je potreben za zastaranje – zastaralni rok – terjatve iz gospodarskih pogodb – upravnik – zahtevek za povračilo obratovalnih stroškov – zakonita subrogacija – ključ delitve stroškov – izračun glede na porabo – dogovor o ključu delitve – posel izrednega upravljanja – kršitev pravice do izjave
Skladno z novim stališčem sodne prakse pride v trenutku, ko upravnik dobavitelju namesto etažnega lastnika poravna njegovo terjatev, do t.i. zakonite subrogacije, ki ima za posledico, da na upravnika preide dobaviteljeva terjatev, torej vključno z zastaralnim rokom, ki pa je v konkretnem primeru triletni, in ne petletni, kot navaja tožeča stranka.
Ker sprememba zakonsko predvidenega ključa delitve stroškov predstavlja neposreden poseg v lastninska upravičenja etažnih lastnikov, ga je treba šteti kot posel izrednega upravljanja, zanj pa se zahteva soglasje vseh (in ne le večine) etažnih lastnikov.
Stranka lahko odgovarja na navedbe (očitke) nasprotne stranke, in na ta način ponudi določena pojasnila v zvezi svojimi trditvami, kar pa ji je onemogočeno, če te očitke (namesto nasprotne stranke) izpostavi šele sodišče v končni odločbi.
ZFPPIPP člen 215, 215/3, 221b, 221b/2, 221b/2-18. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-12, 452, 453.
spor majhne vrednosti - poenostavljena prisilna poravnava - priznanje terjatve - posodobljen seznam terjatev - pravnomočen sklep o potrditvi prisilne poravnave - sklep o potrjeni prisilni poravnavi kot izvršilni naslov - prisilna izterjava - kršitev načela kontradiktornosti postopka - res iudicata
Pravnomočen sklep o potrditvi (poenostavljene) prisilne poravnave je izvršilni naslov za izterjavo terjatev, navedenih v posodobljenem seznamu terjatev (v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi). O teh terjatvah je tako že pravnomočno odločeno in tožeča stranka že ima izvršilni naslov, na podlagi katerega lahko zahteva njihovo plačilo. Gre torej za že razsojeno stvar (res iudicata). Ponovno odločanje o že razsojeni stvari pa pomeni kršitev iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zato je sodišče druge stopnje pritožbi v delu, ki se nanaša na zgoraj citirane račune ugodilo, sklep o izvršbi v tem delu prvega odstavka izreka razveljavilo in tožbo zavrglo (drugi odstavek 354. člena ZPP).
Zaključek sodišča prve stopnje, da bi morala tožeča stranka terjatev po tem računu natančneje specificirati že v dopolnitvi tožbe in da je (ker tega ni storila) sama kriva, da na trditve tožene stranke ni mogla odgovoriti, po oceni pritožbenega sodišča ni pravilen. Ravno tožena stranka bi namreč ugovore, ki jih je podala v svoji drugi pripravljalni vlogi, lahko podala že prej (saj ne pomenijo odgovora na navedbe tožeče stranke v zvezi s tem kakšno število ur je bilo opravljeno, temveč povsem nove ugovore). Sodišče prve stopnje je takšne (nove) ugovore upoštevalo, čeprav tožeča stranka ni imela možnosti, da se o njih izjavi in čeprav v sporih majhne vrednosti velja pravilo, da morajo stranke vsa dejstva navesti v tožbi oziroma odgovoru na tožbo, v nadaljnji pripravljalni vlogi pa lahko zgolj odgovorijo na navedbe nasprotne stranke (452. člen ZPP). S tem je kršilo pravila, ki veljajo v postopkih v sporih majhne vrednosti, kršitev pa je bila tako huda, da je prerasla v absolutno bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (kršitev načela kontradiktornosti oziroma pravice tožeče stranke do izjave).
izločitev izvršitelja - odstranitev izvršitelja - določitev novega izvršitelja
V zahtevi za odstavitev izvršitelja morajo biti zatrjevana vsa relevantna dejstva glede na abstraktno pravno normo iz devetega odstavka 44.a člena ZIZ, torej dejstva o dejanskih okoliščinah in dokazi, s katerimi naj se ta dejstva ugotavljajo.
zastopanje po odvetniku – nagrada odvetnika – upravičenost do nagrade – odmera nagrade – nasprotna tožba – sodelovanje stranke in odvetnika pri sestavljanju vlog – dogovor o višini nagrade – sporazum v pisni obliki – specifikacija računa
Nasprotna tožba se šteje za samostojno tožbo, v posledici česar je odvetnik upravičen do samostojne nagrade.
Strankine aktivnosti samodejno ne upravičujejo do plačila nižjega zneska odvetniških nagrad. V skladu s 4. členom ZOdvT se lahko odvetnik in stranka dogovorita o višji ali nižji višini nagrad od tistih, določenih s tem zakonom, vendar pa mora biti tak sporazum sklenjen v pisni obliki.
Ustavitev izvršne na denarna sredstva dolžnika - konec izvršilnega postopka - pravočasnost predloga za izvršbo z drugimi sredstvi in na drugih predmetih
Bistveni procesni učinek sklepa o ustavitvi izvršbe na denarna sredstva dolžnika pri organizaciji za plačilni promet je, da je nehala teči faza oprave izvršbe glede dolžnikovih denarnih sredstev pri organizaciji za plačilni promet, kar pa še ne pomeni, da se je s tem procesnim dejanjem sodišča prve stopnje končal tudi izvršilni postopek.
ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazloženost ugovora - trditveno in dokazno breme
Res je dolžnica k zgoraj navedenim pavšalnim trditvam predložila dokazila o plačilih, vendar dokazne listine ne morejo nadomestiti trditvene podlage v ugovoru. Dolžnik mora za svoje trditve o poravnani terjatvi navesti določna pravno relevantna dejstva, na katerih utemeljuje ugovorne navedbe o prenehanju terjatve.
sklep o delitvi kupnine - izpodbijanje obrazložitve sodne odločbe - ugovor po izteku roka
Zgolj izrek sodne odločbe opredeljuje odločitev sodišča, medtem ko v obrazložitvi sodišče pojasni in utemelji v izreku sodne odločbe opredeljeno odločitev. Obrazložitev ne postane pravnomočna in ni obvezna za stranke ter sodišče. Stranka zaradi tega ne more izpodbijati posameznih elementov obrazložitve, če obenem ne izpodbija tudi izreka, na katerega se ta obrazložitev nanaša.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0075231
SPZ člen 115. OZ člen 347.
stroški upravljanja in obratovanja – podrejeni zahtevek – plačilo po zakonu – zastaranje terjatev upravnika – zastaralni rok – občasne terjatve – sprememba tožbe – dovolitev spremembe tožbe
Ker sta tako pogodba o upravljanju kot pogodba o delitvi stroškov veljavno sklenjeni, zahtevek po 115. členu SPZ ne more biti utemeljen, saj pogodba o delitvi stroškov določa drugače kot 115. člen SPZ.
Pravdni stroški bremenijo tistega, ki je s svojim ravnanjem povzročil, da je bila pravda potrebna. Odločilno je načelo končnega uspeha, ne pa uspešnost posameznih pravdnih dejanj, z izjemo v primeru separatnih stroškov.
Treba je ločiti samo pravico do podaje odgovora na pravno sredstvo nasprotnika od upravičenosti do nagrade za vložen odgovor na pravno sredstvo. Do nagrade je namreč stranka upravičena le v primerih, ko je izpolnjen zakonski dejanski stan, opredeljen v določbah ZPP, ki urejajo povračilo stroškov postopka.
subsidiarna odgovornost – stroški ogrevanja – subsidiarno poroštvo – pretrganje zastaranja – izvršilni postopek zoper glavnega dolžnika – ponoven tek zastaranja
Tožena stranka je na podlagi zakona subsidiarno odgovorna za vtoževane stroške, njena obveznost ima pravno naravo subsidiarnega poroštva. To pomeni, da pretrganje zastaranja zoper glavnega dolžnika pretrga tudi zastaranje terjatve do poroka (1034. člen OZ).
Nobene podlage pa ni v zakonskih določbah za nadaljnji zaključek sodišča prve stopnje, to je, da je zastaranje zoper poroka ponovno začelo teči že z dnem pravnomočnosti sklepa o izvršbi. Pravnomočnost sklepa o izvršbi ne pomeni zaključka izvršilnega postopka.
poroštvo – kreditna pogodba – ničnost – načelo vestnosti in poštenja – pacta sunt servanda – venire contra factum proprium – condictio ob turpem causam
Toženca sta se s poroštveno izjavo nepreklicno in brezpogojno zavezala, da bosta kot poroka in plačnika na prvi poziv tožnice plačala znesek, ki ga družba ne bo poravnala iz naslova glavnih in stranskih obveznosti po kreditnih pogodbah ob zapadlosti. Svojo obveznost sta dolžna izpolniti.
DELOVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0015024
ZDR člen 43, 184, 184/1. ZDR-1 člen 45. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 149, 150, 153, 153/1, 153/2, 153/3. ZVZD člen člen 5, 6, 8.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – zmotna uporaba materialnega prava – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – objektivna odškodninska odgovornost – stroj – nevarna stvar
Tožnik, ki je bil pri toženi stranki zaposlen kot livar, se je poškodoval na delu, ko mu je vezalna naprava, s pomočjo katere se izdelki („aluminijski hlebčki“) zlagajo na palete, stisnila nogo. Sodišče prve stopnje je pravilno izhajalo s stališča, da je podana objektivna odškodninska odgovornost tožene stranke, saj gre za delo s povečano nevarnostjo. Zmotno pa je stališče sodišča prve stopnje, da dejstvo, da se je tožnik v trenutku, ko se je sprožila vezalna naprava, nahajal v območju vezalne naprave, pomeni okoliščino, ki predstavlja razlog za oprostitev odgovornosti za škodo od nevarne dejavnosti v skladu s 153. členom OZ. Navedeni člen določa, da je imetnik nevarne stvari prost odgovornosti, če dokaže, da izvira škoda iz kakšnega vzroka, ki je bil izven stvari in njegovega učinka in ni bilo mogoče pričakovati, se mu izogniti ali pa ga odvrniti. Iz ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča RS izhaja, da do popolne izključitve objektivne odgovornosti na podlagi drugega odstavka 153. člena OZ lahko pride le v izjemnih primerih. Za odločitev v tej zadevi je bistveno, ali je bilo dejanje tožnika, ko se je nahajal v posebej ograjenem prostoru takrat, ko se je povezovalna naprava zagnala, pričakovano za posebej skrbnega imetnika oziroma tistega, ki se ukvarja s takšno nevarno dejavnostjo. Ravnanje tožnika v nasprotju z navodili delodajalca je sicer lahko pomemben vzrok za povzročitev delovne nezgode, vendar to lahko vpliva le na presojo njegovega soprispevka k nesreči. Ker je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da je izključena odškodninska odgovornost tožene stranke zaradi tega, ker tožnik ni upošteval navodil delodajalca, ni ugotavljalo vseh ostalih pravno odločilnih dejstev, ki vplivajo na odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka. Zato dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo ter izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-5, 7/1-5a, 7/1-5b. ZSV-UPB2 člen 100, 100/6. ZUS člen 1, 1/2 2, 2/1.
institucionalno varstvo - stvarna pristojnost
Tožnica zahteva odpravo odločb tožene stranke in da se jo oprosti prispevati k plačilu storitve institucionalnega varstva za B.B. od 8. 9. 2010 dalje. Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da ne gre za spor o socialno varstveni dajatvi ali pravici do socialnega prejemka (katerega namen je reševati socialno varnost upravičenca), o kateri bi bilo pristojno odločati socialno sodišče na podlagi 5. točke prvega odstavka 7. člena ZDSS-1. V predmetni zadevi gre za spor na podlagi šestega odstavka 100. člena ZSV-UPB2, to je za spor med tožečo stranko kot zavezanko za doplačilo socialno varstvene storitve in toženo stranko - državnim organom, o čemer sodišče odloča v upravnem sporu (1. odstavek 2. člena ZUS).
Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok člen 3, 19.
mednarodni protipraven odvzem otroka – postopek po Haaški konvenciji o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok – pogoji za izdajo sklepa o vrnitvi otroka
Čim je ugotovljeno, da otrok ni bil nezakonito odpeljan, ni podlage za izdajo sklepa o vrnitvi otroka po določbah Konvencije o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok.