odločanje na podlagi izvedenih dokazov - dokazna ocena - celovita dokazna ocena - sklepčnost
Toženec neutemeljeno očita, da je sodišče prve stopnje odločalo po nesklepčni tožbi. Tožba je bila sklepčna, zato je sodišče prve stopnje pravilno o zahtevku odločalo na podlagi izvedenega dokaznega postopka. Glede na tožbeni zahtevek je moralo predvsem raziskati, kdo dolguje sporni denarni znesek (ali tožnika, kot je zatrjeval toženec ali toženec, kot sta ves čas postopka navajala tožnika). Da dejansko obstaja toženčev denarni dolg do tožnikov je sodišče ugotovilo tudi iz drugih dokazov, to je SMS sporočila in e-sporočila. Pritožbene navedbe, da se na ta dva dokaza sodišče ne bi smelo opreti, niso prepričljive. SMS je bil poslan iz telefonske številke družbe, ki je v lasti toženca in njegovega sina. Okoliščina, da je toženec že osem let upokojen, ne dokazuje, da sporočila ni poslal on, saj je očitno posloval še tudi po upokojitvi, kar dokazuje že ugotovitev, da je med pravdnima strankama do leta 2009 gotovo obstajalo določeno poslovno razmerje. Trditev, da je toženec računalniško nepismen, je brez vsake dokazne podlage, pa tudi neprepričljiva, saj je v e-sporočilu toženec odvetniku Z.V. napisal, da se tožnikoma obvezuje plačati znesek 31.195,00 EUR, preostanek v znesku 68.477,00 EUR pa po zaključku sodnega postopka, ki je tekel po njegovi tožbi pred sodiščem v P. proti bratu tožnikov. Ker je to e-sporočilo toženec poslal odvetniku Z.V. na odvetnikov predlog po razgovoru, ki so ga v zvezi s sporom reševali na sestanku in se zneski v celoti ujemajo, je neprepričljivo, da za tem tekstom ne bi stal toženec, pa ne glede na to, ali je e-sporočilo napisal sam, ali ga je po njegovem naročilu pisal zanj kdo drug.
vročanje sodnih pisanj - fikcija vročitve - vročitev v hišni predalčnik - štetje rokov - pravočasnost pritožbe
Ni pomembno, kdaj je poštar dejansko pustil pisanje v hišnem predalčniku – zaradi tega se rok za izjavo o pisanju ne sme podaljšati. V dispoziciji naslovnika je namreč bilo, da ali pisanje dvigne v zakonskem roku ali pa se sam izpostavi temu, da se bo s pisanjem dejansko seznanil šele po tem, ko mu bo že tekel rok za izjavo, saj zaradi svoje neaktivnosti ne more biti v boljšem položaju kot oseba, ki pisanje dvigne na pošti vsaj zadnji dan teka roka za prevzem pisanja.
status zaščitene kmetije – dedovanje zaščitene kmetije – določitev prevzemnika zaščitene kmetije – izvenzakonska partnerica – prispevanje z delom ali zaslužkom k ohranitvi oziroma razvoju kmetije – izključitveni razlog
Po določilu 7. člena ZDKG ima izvenzakonska partnerica, ki s svojim delom ali zaslužkom prispeva k ohranitvi oziroma razvoju kmetije, prednost pred bratoma zapustnika, ki na kmetiji ne živita in sta preskrbljena. Dedič, ki bi sicer imel prednost, se lahko izloči le v primeru taksativno naštetih razlogov iz 11. člena ZDKG.
ZPP člen 154, 163, 163/3, 316, 454, 454/3. ZOdvT člen 11, 13. ZOdvT tarifna številka 6002.
spor majhne vrednosti – nepristop tožene stranke na narok – fikcija pripoznave zahtevka – posledice pripoznave zahtevka – sodba na podlagi pripoznave – stroški pravdnega postopka – načelo končnega uspeha – obrazloženost stroškovne odločitve – pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev
Z nastopom fikcije pripoznave zahtevka je odpadla vsakršna potreba po dokazovanju. Nasprotna prizadevanja pritožnice (češ, da bi sodišče prve stopnje vseeno moralo izvesti dokaz z zaslišanjem njenega zakonitega zastopnika) nimajo podlage v procesnem pravu.
zastopanje po odvetniku – nagrada odvetnika – upravičenost do nagrade – odmera nagrade – nasprotna tožba – sodelovanje stranke in odvetnika pri sestavljanju vlog – dogovor o višini nagrade – sporazum v pisni obliki – specifikacija računa
Nasprotna tožba se šteje za samostojno tožbo, v posledici česar je odvetnik upravičen do samostojne nagrade.
Strankine aktivnosti samodejno ne upravičujejo do plačila nižjega zneska odvetniških nagrad. V skladu s 4. členom ZOdvT se lahko odvetnik in stranka dogovorita o višji ali nižji višini nagrad od tistih, določenih s tem zakonom, vendar pa mora biti tak sporazum sklenjen v pisni obliki.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0082170
ZPP člen 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 275, 346, 349, 349/1. SPZ člen 115, 116, 116/1, 116/1-1.
stroški upravljanja – obratovalni stroški – poslovna stavba – trditveno in dokazno breme – zastaranje – čas, ki je potreben za zastaranje – zastaralni rok – terjatve iz gospodarskih pogodb – upravnik – zahtevek za povračilo obratovalnih stroškov – zakonita subrogacija – ključ delitve stroškov – izračun glede na porabo – dogovor o ključu delitve – posel izrednega upravljanja – kršitev pravice do izjave
Skladno z novim stališčem sodne prakse pride v trenutku, ko upravnik dobavitelju namesto etažnega lastnika poravna njegovo terjatev, do t.i. zakonite subrogacije, ki ima za posledico, da na upravnika preide dobaviteljeva terjatev, torej vključno z zastaralnim rokom, ki pa je v konkretnem primeru triletni, in ne petletni, kot navaja tožeča stranka.
Ker sprememba zakonsko predvidenega ključa delitve stroškov predstavlja neposreden poseg v lastninska upravičenja etažnih lastnikov, ga je treba šteti kot posel izrednega upravljanja, zanj pa se zahteva soglasje vseh (in ne le večine) etažnih lastnikov.
Stranka lahko odgovarja na navedbe (očitke) nasprotne stranke, in na ta način ponudi določena pojasnila v zvezi svojimi trditvami, kar pa ji je onemogočeno, če te očitke (namesto nasprotne stranke) izpostavi šele sodišče v končni odločbi.
obnova postopka – zavrženje predloga – pravočasnost predloga za obnovo postopka – subjektivni rok – postulacijska sposobnost v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi
Omejitev postulacijske sposobnosti je predpisana za vsa izredna pravna sredstva, med katere spada tudi obnova postopka.
Stranka, ki sama vloži izredno pravno sredstvo, procesne pomanjkljivosti glede postulacijske sposobnosti že pojmovno ne more popraviti naknadno in gre za procesno pomanjkljivost oziroma neodpravljivo napako, zaradi katere je treba pravno sredstvo zavreči, ne da bi se vloga vračala v popravek stranki.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 47, 47/3, 51.
nagrada sodnemu izvedencu - pravica do nagrade - izdelava mnenja - pritožbeni razlogi zoper sklep o odmeri nagrade - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - pripombe na izvedensko mnenje
V kolikor je pritožbene navedbe tožene stranke razumeti, da izvedenec sploh ni upravičen do kakršnekoli nagrade, ker je njegovo mnenje tako zelo pomanjkljivo in nestrokovno, višje sodišče pojasnjuje, da izdelana dopolnitev izvedenskega mnenja izvedenca upravičuje do nagrade za opravljeno delo, saj je sodišče prve stopnje pravilno sklenilo, da je bilo delo opravljeno.
Pri presoji, ali je izvedenec opravil delo, ki mu ga je naložilo sodišče, ni pomembno, ali se stranke postopka z mnenjem strinjajo. Pomembno je, da je izvedenec ravnal skladno s sklepom sodišča in pripravil izvedensko mnenje (oz. njegovo dopolnitev). Stranke lahko svoje nestrinjanje v zvezi z izvedenskim mnenjem (oz. njegovo dopolnitvijo) podajo v pripombah na izvedensko mnenje.
ZFPPIPP člen 215, 215/3, 221b, 221b/2, 221b/2-18. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-12, 452, 453.
spor majhne vrednosti - poenostavljena prisilna poravnava - priznanje terjatve - posodobljen seznam terjatev - pravnomočen sklep o potrditvi prisilne poravnave - sklep o potrjeni prisilni poravnavi kot izvršilni naslov - prisilna izterjava - kršitev načela kontradiktornosti postopka - res iudicata
Pravnomočen sklep o potrditvi (poenostavljene) prisilne poravnave je izvršilni naslov za izterjavo terjatev, navedenih v posodobljenem seznamu terjatev (v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi). O teh terjatvah je tako že pravnomočno odločeno in tožeča stranka že ima izvršilni naslov, na podlagi katerega lahko zahteva njihovo plačilo. Gre torej za že razsojeno stvar (res iudicata). Ponovno odločanje o že razsojeni stvari pa pomeni kršitev iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zato je sodišče druge stopnje pritožbi v delu, ki se nanaša na zgoraj citirane račune ugodilo, sklep o izvršbi v tem delu prvega odstavka izreka razveljavilo in tožbo zavrglo (drugi odstavek 354. člena ZPP).
Zaključek sodišča prve stopnje, da bi morala tožeča stranka terjatev po tem računu natančneje specificirati že v dopolnitvi tožbe in da je (ker tega ni storila) sama kriva, da na trditve tožene stranke ni mogla odgovoriti, po oceni pritožbenega sodišča ni pravilen. Ravno tožena stranka bi namreč ugovore, ki jih je podala v svoji drugi pripravljalni vlogi, lahko podala že prej (saj ne pomenijo odgovora na navedbe tožeče stranke v zvezi s tem kakšno število ur je bilo opravljeno, temveč povsem nove ugovore). Sodišče prve stopnje je takšne (nove) ugovore upoštevalo, čeprav tožeča stranka ni imela možnosti, da se o njih izjavi in čeprav v sporih majhne vrednosti velja pravilo, da morajo stranke vsa dejstva navesti v tožbi oziroma odgovoru na tožbo, v nadaljnji pripravljalni vlogi pa lahko zgolj odgovorijo na navedbe nasprotne stranke (452. člen ZPP). S tem je kršilo pravila, ki veljajo v postopkih v sporih majhne vrednosti, kršitev pa je bila tako huda, da je prerasla v absolutno bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (kršitev načela kontradiktornosti oziroma pravice tožeče stranke do izjave).
izločitev izvršitelja - odstranitev izvršitelja - določitev novega izvršitelja
V zahtevi za odstavitev izvršitelja morajo biti zatrjevana vsa relevantna dejstva glede na abstraktno pravno normo iz devetega odstavka 44.a člena ZIZ, torej dejstva o dejanskih okoliščinah in dokazi, s katerimi naj se ta dejstva ugotavljajo.
sklep o delitvi kupnine - izpodbijanje obrazložitve sodne odločbe - ugovor po izteku roka
Zgolj izrek sodne odločbe opredeljuje odločitev sodišča, medtem ko v obrazložitvi sodišče pojasni in utemelji v izreku sodne odločbe opredeljeno odločitev. Obrazložitev ne postane pravnomočna in ni obvezna za stranke ter sodišče. Stranka zaradi tega ne more izpodbijati posameznih elementov obrazložitve, če obenem ne izpodbija tudi izreka, na katerega se ta obrazložitev nanaša.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0075231
SPZ člen 115. OZ člen 347.
stroški upravljanja in obratovanja – podrejeni zahtevek – plačilo po zakonu – zastaranje terjatev upravnika – zastaralni rok – občasne terjatve – sprememba tožbe – dovolitev spremembe tožbe
Ker sta tako pogodba o upravljanju kot pogodba o delitvi stroškov veljavno sklenjeni, zahtevek po 115. členu SPZ ne more biti utemeljen, saj pogodba o delitvi stroškov določa drugače kot 115. člen SPZ.
ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazloženost ugovora - trditveno in dokazno breme
Res je dolžnica k zgoraj navedenim pavšalnim trditvam predložila dokazila o plačilih, vendar dokazne listine ne morejo nadomestiti trditvene podlage v ugovoru. Dolžnik mora za svoje trditve o poravnani terjatvi navesti določna pravno relevantna dejstva, na katerih utemeljuje ugovorne navedbe o prenehanju terjatve.
Ustavitev izvršne na denarna sredstva dolžnika - konec izvršilnega postopka - pravočasnost predloga za izvršbo z drugimi sredstvi in na drugih predmetih
Bistveni procesni učinek sklepa o ustavitvi izvršbe na denarna sredstva dolžnika pri organizaciji za plačilni promet je, da je nehala teči faza oprave izvršbe glede dolžnikovih denarnih sredstev pri organizaciji za plačilni promet, kar pa še ne pomeni, da se je s tem procesnim dejanjem sodišča prve stopnje končal tudi izvršilni postopek.
ZPP člen 158, 158/1, 458, 458/1, 495, 495/1. OZ člen 287, 381.
opredelitev do dokaznih predlogov – vračunavanje izpolnitve – vrstni red vračunavanja – zakonske zamudne obresti – procesne obresti – pobotni ugovor – umik tožbe – stroški postopka – standard takoj – spor majhne vrednosti
Do pobotnega ugovora se je sodišče opredelilo. Pri tem je dokaze tožene stranke ocenilo kot nezadostne. Čeprav se ni opredelilo do prav vsakega dokaza, ki ga je ta predložila, je pojasnilo, da ocenjuje, da ti ne morejo privesti do zavrnitve zahtevka.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v nedoločen čas
Tožena stranka je s tožnico sklenila dvanajst pogodb o zaposlitvi oziroma anekse k pogodbam, in sicer za čas od 15. 9. 2009 do vključno 15. 6. 2014. Tožnica je zgolj po prvi pogodbi o zaposlitvi nadomeščala delavko, kasneje pa je ves čas delala isto delo, čeprav so bile pogodbe o zaposlitvi sklenjene zaradi nadomeščanja različnih delavk. Ker je tožnica ves čas pri toženi stranki delala enako delo, ne glede na poimenovanje delovnega mesta v pogodbi o zaposlitvi, je podlagi 56. člena ZDR-1 delovno razmerje prešlo iz določenega v nedoločen čas.
ZPIZ-1 člen 109, 116, 156, 156/1, 157, 157/2. ZUP člen 63, 63/2, 63/3.
družinska pokojnina - izpolnjevanje pogojev - začetek izplačevanja - pridobitev pravice
ZPIZ-1 razlikuje med pridobitvijo pravice, ki nastopi z dnem, ko so izpolnjeni pogoji za pridobitev pravice, ter med začetkom izplačevanja obveznosti na podlagi pravice, ki je za vse osebe iz 2. odstavka 157. člena ZPIZ-1 (osebe, ki ob uveljavitvi pravice niso zavarovane) vezan na čas vložitve zahteve pri toženi stranki, ne glede na morebitno prejšnje izpolnjevanje pogojev ter ne glede na razloge, zaradi katerih je bila zahteva vložena šele kasneje. Ker otroci niso pokojninsko in invalidsko zavarovani po starših, je potrebno zadevo presojati po že citiranem 2. odstavku 157. člena ZPIZ-1. Tožnici ni uspelo dokazati, da je njena zakonita zastopnica vlogo za družinsko pokojnino oddala pred 11. 1. 2012, zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da se tožnici skladno z drugim odstavkom 157. člena ZPIZ-1 družinska pokojnina izplačuje od 1. 8. 2011 dalje. Tožbeni zahtevek za odpravo upravnih odločb tožene stranke s priznanjem pravice do družinske pokojnine od 29. 6. 2009 dalje ni utemeljen, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.
ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b. ZST-1B, ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1.
izplačilo plače - stroški prevoza in prehrane - regres za letni dopust - odpravnina - ugovor zoper plačilni nalog - sodna taksa za postopek o pritožbi
Gre za postopek o individualnem delovnem sporu premoženjske narave in podana je stvarna pristojnost delovnega sodišča. Z začetkom veljavnosti ZST-1B so bile z dne 10. 8. 2013 določene sodne takse tudi v individualnih delovnih sporih premoženjske narave (taksna tarifa 2.2). Za postopek o pritožbi z dne 21. 9. 2015 zoper sklep z dne 10. 9. 2015 je nastala taksna obveznost ob vložitvi pritožbe. Ker tožeča stranka ob vložitvi pritožbe zoper sklep z dne 10. 9. 2015 takse ni plačala, je sodišče utemeljeno izdalo plačni nalog za plačilo sodne takse z dne 28. 9. 2015.
ZDR-1 člen 94, 108, 111, 111/1, 111/1-4, 111/2, 111/3, 134, 134/2. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije člen 68.
izredna odpoved delavca - odpravnina - odškodnina v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka - delovnopravna kontinuiteta
Tožnica je zaradi zakonito podane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 1. odstavku 111. člena ZDR-1 (ker ji tožena stranka štirikrat zaporedoma ni izplačala plače ob zakonsko dogovorjenem roku)po 3. odstavku istega člena upravičena do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka. Sodišče prve stopnje je pri določitvi višine odpravnine oziroma odškodnine pravilno upoštevalo 32 let delovne dobe, ki jo je tožnica dosegla pri toženi stranki oziroma prejšnjih delodajalcih, saj je za to obdobje podana delovnopravna kontinuiteta zaposlitve tožnice pri toženi stranki oziroma njenih prejšnjih delodajalcih. Zato je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
ZSPJS člen 3, 3/3, 3a. OZ člen 86, 191, 346, 347. ZDR-1 člen 202.
vračilo preveč izplačanih plač - javni uslužbenec - kondikcijski zahtevek - zastaranje - rok za zastaranje
Tožeča stranka uveljavlja vračilo preveč izplačane plače zaradi napačne prevedbe tožene stranke v 32. plačni razred namesto v 29. plačni razred na podlagi 3.a člena ZSPJS. Določbe ZSPJS o plačah v javnem sektorju so glede na 3. člen ZSPJS prisilne narave, zato je potrebno uporabiti 86. člen OZ. Ta določa, da je pogodba, ki nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, nična, če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega. Pogodbeno določilo, ki določa, da je javni uslužbenec upravičen do višje plače, kot je zakonsko določena, je nično. Nično pogodbeno določilo pa nima pravnega učinka. Kdor je na podlagi nične pogodbe že izpolnil svojo obveznost, je izpolnil nekaj, česar ni bil dolžan. Zato ima pravico zahtevati svojo izpolnitev nazaj s kondikcijskim zahtevkom. Enako velja za napačen obračun plače, zaradi katerega pride do preplačila plače oziroma do višjega izplačila plač, ki presega plačo, določeno v skladu z ZSPJS. Javni uslužbenec lahko dobi plačo le v višini, kot jo določa zakon oziroma podzakonski akti ali kolektivne pogodbe. Če mu je bila izplačana višja plača od zakonsko določene, mora razliko vrniti. Kdor je na podlagi nične pogodbe že izpolnil svojo obveznost, je izpolnil nekaj, česar ni bil dolžan. Zato ima pravico zahtevati svojo izpolnitev nazaj s kondikcijskim zahtevkom.
Ob upoštevanju ugovora zastaranja s strani tožene stranke je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je del tožbenega zahtevka od avgusta 2008 do aprila 2009 zastaran, saj je bila tožba vložena 4. 6. 2014. Tožeča stranka v pritožbi neutemeljeno uveljavlja, da je za nepravilnosti pri prevedbi tožene stranke zvedela šele z ugotovitvami Nadzorne komisije z dne 16. 7. 2009. Zastaranje namreč začne teči ob vsakem posameznem izplačilu plače (10. v mesecu za pretekli mesec). Za terjatve iz delovnega razmerja pa 202. člen ZDR-1 določa, da zastarajo v roku 5 let. Ob upoštevanju petletnega zastaralnega roka za glavnice so ob vložitvi tožbe dne 4. 6. 2014 že zastarale vse glavnice od avgusta 2008 do aprila 2009, ni pa zastarala glavnica za vračilo plač od maja 2009 do julija 2009, zato je tožbeni zahtevek za vračilo preveč izplačane plače v tem delu utemeljen.