podjemna pogodba - klavzula ključ v roke - dodatna dela - začasna situacija - končna situacija - končni obračun
Dodatna dela niso predmet pogodbenih del, zato se nanje klavzula "ključ v roke" ne more raztezati. Potrjena začasna situacija ima samostojen pravni temelj, končni obračun pa ima pravno naravo zunajsodne poravnave.
ZZZDR člen 132. ZPP člen 8, 302, 302/3, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
znižanje preživnine – spremenjene razmere – bistveno spremenjene razmere
Sodišče pri obravnavi zahtevkov na znižanje (ali zvišanje) preživnine ne more pristopiti k tako imenovanemu “odmerjanju preživnine“, dokler ne ugotovi, da so se pravno pomembne okoliščine odločilno spremenile.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - ovire za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - prestana kazen - posledice obsodbe - stanje kazenske evidence v času odločanja
Pri oviri za odpust obveznosti iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP ni pravno pomembno, da je dolžnik kazen prestal, posledice obsodbe še vedno obstajajo in dolžnikovi obsodbi (poleg še dveh) še nista izbrisani (dolžnik še ni bil rehabilitiran, obsodbe so še vpisane v kazenski evidenci).
ZPP člen 154, 163, 163/3, 316, 454, 454/3. ZOdvT člen 11, 13. ZOdvT tarifna številka 6002.
spor majhne vrednosti – nepristop tožene stranke na narok – fikcija pripoznave zahtevka – posledice pripoznave zahtevka – sodba na podlagi pripoznave – stroški pravdnega postopka – načelo končnega uspeha – obrazloženost stroškovne odločitve – pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev
Z nastopom fikcije pripoznave zahtevka je odpadla vsakršna potreba po dokazovanju. Nasprotna prizadevanja pritožnice (češ, da bi sodišče prve stopnje vseeno moralo izvesti dokaz z zaslišanjem njenega zakonitega zastopnika) nimajo podlage v procesnem pravu.
izločitev izvršitelja - odstranitev izvršitelja - določitev novega izvršitelja
V zahtevi za odstavitev izvršitelja morajo biti zatrjevana vsa relevantna dejstva glede na abstraktno pravno normo iz devetega odstavka 44.a člena ZIZ, torej dejstva o dejanskih okoliščinah in dokazi, s katerimi naj se ta dejstva ugotavljajo.
zastopanje po odvetniku – nagrada odvetnika – upravičenost do nagrade – odmera nagrade – nasprotna tožba – sodelovanje stranke in odvetnika pri sestavljanju vlog – dogovor o višini nagrade – sporazum v pisni obliki – specifikacija računa
Nasprotna tožba se šteje za samostojno tožbo, v posledici česar je odvetnik upravičen do samostojne nagrade.
Strankine aktivnosti samodejno ne upravičujejo do plačila nižjega zneska odvetniških nagrad. V skladu s 4. členom ZOdvT se lahko odvetnik in stranka dogovorita o višji ali nižji višini nagrad od tistih, določenih s tem zakonom, vendar pa mora biti tak sporazum sklenjen v pisni obliki.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0082170
ZPP člen 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 275, 346, 349, 349/1. SPZ člen 115, 116, 116/1, 116/1-1.
stroški upravljanja – obratovalni stroški – poslovna stavba – trditveno in dokazno breme – zastaranje – čas, ki je potreben za zastaranje – zastaralni rok – terjatve iz gospodarskih pogodb – upravnik – zahtevek za povračilo obratovalnih stroškov – zakonita subrogacija – ključ delitve stroškov – izračun glede na porabo – dogovor o ključu delitve – posel izrednega upravljanja – kršitev pravice do izjave
Skladno z novim stališčem sodne prakse pride v trenutku, ko upravnik dobavitelju namesto etažnega lastnika poravna njegovo terjatev, do t.i. zakonite subrogacije, ki ima za posledico, da na upravnika preide dobaviteljeva terjatev, torej vključno z zastaralnim rokom, ki pa je v konkretnem primeru triletni, in ne petletni, kot navaja tožeča stranka.
Ker sprememba zakonsko predvidenega ključa delitve stroškov predstavlja neposreden poseg v lastninska upravičenja etažnih lastnikov, ga je treba šteti kot posel izrednega upravljanja, zanj pa se zahteva soglasje vseh (in ne le večine) etažnih lastnikov.
Stranka lahko odgovarja na navedbe (očitke) nasprotne stranke, in na ta način ponudi določena pojasnila v zvezi svojimi trditvami, kar pa ji je onemogočeno, če te očitke (namesto nasprotne stranke) izpostavi šele sodišče v končni odločbi.
obnova postopka – zavrženje predloga – pravočasnost predloga za obnovo postopka – subjektivni rok – postulacijska sposobnost v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi
Omejitev postulacijske sposobnosti je predpisana za vsa izredna pravna sredstva, med katere spada tudi obnova postopka.
Stranka, ki sama vloži izredno pravno sredstvo, procesne pomanjkljivosti glede postulacijske sposobnosti že pojmovno ne more popraviti naknadno in gre za procesno pomanjkljivost oziroma neodpravljivo napako, zaradi katere je treba pravno sredstvo zavreči, ne da bi se vloga vračala v popravek stranki.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 47, 47/3, 51.
nagrada sodnemu izvedencu - pravica do nagrade - izdelava mnenja - pritožbeni razlogi zoper sklep o odmeri nagrade - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - pripombe na izvedensko mnenje
V kolikor je pritožbene navedbe tožene stranke razumeti, da izvedenec sploh ni upravičen do kakršnekoli nagrade, ker je njegovo mnenje tako zelo pomanjkljivo in nestrokovno, višje sodišče pojasnjuje, da izdelana dopolnitev izvedenskega mnenja izvedenca upravičuje do nagrade za opravljeno delo, saj je sodišče prve stopnje pravilno sklenilo, da je bilo delo opravljeno.
Pri presoji, ali je izvedenec opravil delo, ki mu ga je naložilo sodišče, ni pomembno, ali se stranke postopka z mnenjem strinjajo. Pomembno je, da je izvedenec ravnal skladno s sklepom sodišča in pripravil izvedensko mnenje (oz. njegovo dopolnitev). Stranke lahko svoje nestrinjanje v zvezi z izvedenskim mnenjem (oz. njegovo dopolnitvijo) podajo v pripombah na izvedensko mnenje.
ZFPPIPP člen 215, 215/3, 221b, 221b/2, 221b/2-18. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-12, 452, 453.
spor majhne vrednosti - poenostavljena prisilna poravnava - priznanje terjatve - posodobljen seznam terjatev - pravnomočen sklep o potrditvi prisilne poravnave - sklep o potrjeni prisilni poravnavi kot izvršilni naslov - prisilna izterjava - kršitev načela kontradiktornosti postopka - res iudicata
Pravnomočen sklep o potrditvi (poenostavljene) prisilne poravnave je izvršilni naslov za izterjavo terjatev, navedenih v posodobljenem seznamu terjatev (v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi). O teh terjatvah je tako že pravnomočno odločeno in tožeča stranka že ima izvršilni naslov, na podlagi katerega lahko zahteva njihovo plačilo. Gre torej za že razsojeno stvar (res iudicata). Ponovno odločanje o že razsojeni stvari pa pomeni kršitev iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zato je sodišče druge stopnje pritožbi v delu, ki se nanaša na zgoraj citirane račune ugodilo, sklep o izvršbi v tem delu prvega odstavka izreka razveljavilo in tožbo zavrglo (drugi odstavek 354. člena ZPP).
Zaključek sodišča prve stopnje, da bi morala tožeča stranka terjatev po tem računu natančneje specificirati že v dopolnitvi tožbe in da je (ker tega ni storila) sama kriva, da na trditve tožene stranke ni mogla odgovoriti, po oceni pritožbenega sodišča ni pravilen. Ravno tožena stranka bi namreč ugovore, ki jih je podala v svoji drugi pripravljalni vlogi, lahko podala že prej (saj ne pomenijo odgovora na navedbe tožeče stranke v zvezi s tem kakšno število ur je bilo opravljeno, temveč povsem nove ugovore). Sodišče prve stopnje je takšne (nove) ugovore upoštevalo, čeprav tožeča stranka ni imela možnosti, da se o njih izjavi in čeprav v sporih majhne vrednosti velja pravilo, da morajo stranke vsa dejstva navesti v tožbi oziroma odgovoru na tožbo, v nadaljnji pripravljalni vlogi pa lahko zgolj odgovorijo na navedbe nasprotne stranke (452. člen ZPP). S tem je kršilo pravila, ki veljajo v postopkih v sporih majhne vrednosti, kršitev pa je bila tako huda, da je prerasla v absolutno bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (kršitev načela kontradiktornosti oziroma pravice tožeče stranke do izjave).
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0075231
SPZ člen 115. OZ člen 347.
stroški upravljanja in obratovanja – podrejeni zahtevek – plačilo po zakonu – zastaranje terjatev upravnika – zastaralni rok – občasne terjatve – sprememba tožbe – dovolitev spremembe tožbe
Ker sta tako pogodba o upravljanju kot pogodba o delitvi stroškov veljavno sklenjeni, zahtevek po 115. členu SPZ ne more biti utemeljen, saj pogodba o delitvi stroškov določa drugače kot 115. člen SPZ.
ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazloženost ugovora - trditveno in dokazno breme
Res je dolžnica k zgoraj navedenim pavšalnim trditvam predložila dokazila o plačilih, vendar dokazne listine ne morejo nadomestiti trditvene podlage v ugovoru. Dolžnik mora za svoje trditve o poravnani terjatvi navesti določna pravno relevantna dejstva, na katerih utemeljuje ugovorne navedbe o prenehanju terjatve.
sklep o delitvi kupnine - izpodbijanje obrazložitve sodne odločbe - ugovor po izteku roka
Zgolj izrek sodne odločbe opredeljuje odločitev sodišča, medtem ko v obrazložitvi sodišče pojasni in utemelji v izreku sodne odločbe opredeljeno odločitev. Obrazložitev ne postane pravnomočna in ni obvezna za stranke ter sodišče. Stranka zaradi tega ne more izpodbijati posameznih elementov obrazložitve, če obenem ne izpodbija tudi izreka, na katerega se ta obrazložitev nanaša.
Ustavitev izvršne na denarna sredstva dolžnika - konec izvršilnega postopka - pravočasnost predloga za izvršbo z drugimi sredstvi in na drugih predmetih
Bistveni procesni učinek sklepa o ustavitvi izvršbe na denarna sredstva dolžnika pri organizaciji za plačilni promet je, da je nehala teči faza oprave izvršbe glede dolžnikovih denarnih sredstev pri organizaciji za plačilni promet, kar pa še ne pomeni, da se je s tem procesnim dejanjem sodišča prve stopnje končal tudi izvršilni postopek.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZDR člen 6, 6/7. OZ člen 179, 180, 181.
odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca - absolutna bistvena kršitev določb postopka - diskriminacija
Ker iz obrazložitve sodbe ne izhaja, za kakšno obliko duševnih bolečin je sodišče prve stopnje tožniku priznalo odškodnino, se sodbe v tem delu ne da preizkusiti. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
opravljanje drugega dela izven opisa delovnega mesta - povečan obseg dela
Tožena stranka je z izpodbijanima sklepoma tožnici odredila opravljanje drugega dela izven opisa njenega delovnega mesta, ker je prišlo do zaostankov zaradi pomanjkanja števila delavcev, ki delajo na tem področju. V skladu s 95. členom ZJU je povečan obseg dela zakonit in objektiven razlog, zaradi katerega so bile tožnici začasno odrejene druge naloge izven opisa njenega delovnega mesta. Razlaga 95. člena ZJU, za katero se zavzema tožeča stranka, po kateri naj bi bila odreditev drugega dela izven opisa delovnega mesta javnega uslužbenca mogoča le, če bi šlo za javnega uslužbenca, ki ne bi bil polno zaposlen oziroma zaseden z nalogami iz opisa njegovega delovnega mesta, oziroma ki bi v okviru svojega efektivnega delovnega časa lahko opravljal tudi še druge naloge, je napačna. Takšne omejitve ne izhajajo niti iz teksta navedene določbe niti ne bi ustrezale njihovemu namenu, ki je v tem, da se omogoči predstojniku, da začasno rešuje problem organizacije dela ob spremenjenih razmerah v zvezi z delom (začasno povečan obseg dela, nadomeščanje odsotnih delavcev). Glede na določbo 95. člena ZJU je dopustna odreditev dela izven opisa delovnega mesta, ki ga mora javni uslužbenec ob v zakonu določenih pogojih opraviti namesto dela, ki sodi v opis dela njegovega delovnega mesta, kar pomeni, da v tem času svojega dela oziroma del in nalog delovnega mesta po pogodbi o zaposlitvi začasno ne opravlja. Zato sta izpodbijana sklepa zakonita.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS0015645
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. ZJU člen 25, 25/2. ZDR-1 člen 6, 8. ZUNEO člen 22. Ustava Republike Slovenije 22.
začasna odredba - premestitev javnega uslužbenca na njegovo željo - začasna odredba
Premestitev javnega uslužbenca na njegovo željo je institut, katerega namen je tudi omogočanje usklajevanja službenih dolžnosti javnega uslužbenca z njegovimi družinskimi obveznostmi, kar pravilno navaja tožnica v pritožbi. Odločitev o tem, ali bo delodajalec takšni želji ugodil, pa je na delodajalcu. Ta odločitev je odvisna predvsem od tega, kako bi takšna premestitev vplivala na delovni proces pri delodajalcu (v smislu organizacije dela, učinkovitosti dela, …). To pomeni, da delodajalec javnega uslužbenca ni dolžan na njegovo željo premestiti na drugo delovno mesto, če oceni, da takšna premestitev ne bi bila v interesu organa. Ta ocena in posledično odločitev o premestitvi pa je v pristojnosti predstojnika organa. Ker za terjatev tožnice s takšnim tožbenim zahtevkom ni materialnopravne podlage, tudi začasna odredba za zavarovanje takšne nedenarne terjatve ne more biti utemeljena.
invalidnost I. kategorije - invalidska pokojnina - pravnomočnost - vzrok invalidnosti - pravnomočnost odločitve o vzroku invalidnosti
Odločba toženca o razvrstitvi tožnika v I. kategorijo invalidnosti zaradi bolezni je sicer postala pravnomočna, vendar ni postala materialno pravnomočna glede odločitve o vzroku invalidnosti. To pa ne pomeni, da glede vzroka invalidnosti, ki je bil v pravnomočno zaključenem postopku ugotovljen kot bolezen, ne bi bilo mogoče v rednem (novem) postopku ponovno ugotavljati popolne nezmožnosti za delo zaradi drugačnega vzroka. Materialno pravnomočna postane odločba, s katero je stranka pridobila določene pravice oziroma so ji bile naložene kakšne obveznosti (prvi odstavek 225. člena ZUP). Čeprav je vzrok invalidnosti kot eden izmed elementov odločbe, vsebovan v izreku odločbe, se pravnomočnost ne razteza nanj, saj vzrok invalidnosti ne predstavlja odločitve o pravici, niti ne kakšne obveznosti, temveč se nanaša le na odločitev o dejstvu. Zato ni nobene ovire, da se pri tožniku ne bi ponovno ugotavljal vzrok I. kategorije invalidnosti.
neupravičena pridobitev – prikrajšanje – stroški, povezani z bivanjem v stanovanju – fiksni stroški
Zmotna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da fiksni stroški, ki niso vezani na uporabo stanovanja, predstavljajo strošek, ki bi ga moral plačati tožnik in je zato njegova terjatev za navedeni znesek znižana. Uporabnik stanovanja mora plačati vse sprotne stroške, ki so povezani z bivanjem.