ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b. ZST-1B, ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1.
izplačilo plače - stroški prevoza in prehrane - regres za letni dopust - odpravnina - ugovor zoper plačilni nalog - sodna taksa za postopek o pritožbi
Gre za postopek o individualnem delovnem sporu premoženjske narave in podana je stvarna pristojnost delovnega sodišča. Z začetkom veljavnosti ZST-1B so bile z dne 10. 8. 2013 določene sodne takse tudi v individualnih delovnih sporih premoženjske narave (taksna tarifa 2.2). Za postopek o pritožbi z dne 21. 9. 2015 zoper sklep z dne 10. 9. 2015 je nastala taksna obveznost ob vložitvi pritožbe. Ker tožeča stranka ob vložitvi pritožbe zoper sklep z dne 10. 9. 2015 takse ni plačala, je sodišče utemeljeno izdalo plačni nalog za plačilo sodne takse z dne 28. 9. 2015.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL0053141
SPZ člen 35, 66, 66/1, 70. ZNP člen 112. OZ člen 198.
solastnina - uporabnina - uporaba tuje stvari v svojo korist - neupravičena pridobitev - upravičenja solastnika - postopek za ureditev razmerij med solastniki - varstvo med več posestniki
Dokler sodišče ne odloči o uporabi stvari v solastnini oziroma delitvi nepremičnine, se ohranja dotedanji način izvrševanja izključne posesti solastnikov. Tožnica je zato upravičena do uporabnine, če toženec uporablja nepremičnino v večjem obsegu, kot je njegov solastniški delež, ne pa iz razloga, ker ima v izključni posesti del nepremičnine, ki po vrednosti odstopa od preostalih delov nepremičnine, ki jih ima (oziroma bi jih lahko imela) tožnica v izključni posesti. Gre za navidezno prikrajšanje, saj se šteje, da je tožnica v takšno prikrajšanje privolila, ker ni vložila predloga, s katerim bi zahtevala od sodišča, da odloči o uporabi nepremičnine, ki je v solastnini pravdnih strank.
ZPP v 180. členu določa, da mora tožba obsegati določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, dejstva, na katere tožnik opira zahtevek, dokaze s katerimi se ta dejstva ugotavljajo in druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga (105. člen ZPP). Ker je bil vložnik poučen, da opredeli tožečo in toženo stranko, postavi določen tožbeni zahtevek, dopolni navedbe, na katere opira zahtevek in predloži vse morebitne dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo, prav tako tudi, da ima možnost zagotoviti si brezplačno pravno pomoč, pa vlagatelj vloge do tega dne ni popravil oziroma dopolnil, niti ni zaprosil za brezplačno pravno pomoč, je bila njegova vlopa pravilno zavržena.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZDR člen 6, 6/7. OZ člen 179, 180, 181.
odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca - absolutna bistvena kršitev določb postopka - diskriminacija
Ker iz obrazložitve sodbe ne izhaja, za kakšno obliko duševnih bolečin je sodišče prve stopnje tožniku priznalo odškodnino, se sodbe v tem delu ne da preizkusiti. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
obveznost plačila - plačilo plače - razlika v plači - regres za letni dopust
Tožena stranka (delodajalec) tožniku v spornem obdobju ni izplačala celotne plače in regresa za letni dopust za letoi2009 in 2010, zato je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
ZIZ člen 15, 36. ZPP člen 116, 116/1. ZST-1 člen 1, 1/3, 6.c, 34, 34.a, 34.a/1.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - ugovor zoper nalog za plačilo sodne takse
Predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje je tako opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki. Kot razlog za vrnitev v prejšnje stanje stranka zato ne more uveljavljati napak, za katere trdi, da jih je zagrešilo sodišče.
Po 5. odstavku 200. člena ZDR-1 lahko neizbrani kandidat, ki meni, da je bila pri izbiri kršena zakonska prepoved diskriminacije, v roku 30 dni po prejemu obvestila delodajalca zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. Iz določb 6. in 8. člena ZDR-1 pa izhaja, da lahko neizbrani kandidat uveljavlja zgolj odškodnino zaradi kršitve prepovedi diskriminacije.
Neizbrani kandidat ne more v sodnem sporu zahtevati razveljavitve obvestila o neizbiri kandidata, kar pomeni, da tudi razveljavitve razpisnega postopka in izbire drugega kandidata ne more uveljavljati. Z ugotovitveno tožbo ni mogoče uveljavljati ugotovitve kršitve prepovedi diskriminacije. Za takšno tožbo neizbrani kandidat nima pravnega interesa, saj ima možnost uveljavljati dajatveni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi kršitve prepovedi diskriminacije (po določbah 8. člena v zvezi s 6. členom ZDR-1), vendar le v prekluzivnem roku, ki je določen v citiranem 5. odstavku 200. člena ZDR-1. Zato je bila tožba za razveljavitev obvestila o neizbiri kandidata zavržena.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-1, 55, 55/1, 55/1-4, 58, 58/4. ZPP člen 80, 212, 213, 213/2.
izterjava preživnine - ugovor drugačnega načina izpolnitve - vezanost na izvršilni naslov - potrebnost izvajanja dokazov
Stranka mora v dokaznem predlogu natančno ter jasno in razumljivo opredeliti, katera relevantna dejanska trditev naj se s predlaganim dokazom ugotovi. Predlagani dokazi morajo biti relevantni, potrebni, primerni ter takšni, da z njihovo izvedbo ne pride do zavlačevanja postopka.
opravljanje drugega dela izven opisa delovnega mesta - povečan obseg dela
Tožena stranka je z izpodbijanima sklepoma tožnici odredila opravljanje drugega dela izven opisa njenega delovnega mesta, ker je prišlo do zaostankov zaradi pomanjkanja števila delavcev, ki delajo na tem področju. V skladu s 95. členom ZJU je povečan obseg dela zakonit in objektiven razlog, zaradi katerega so bile tožnici začasno odrejene druge naloge izven opisa njenega delovnega mesta. Razlaga 95. člena ZJU, za katero se zavzema tožeča stranka, po kateri naj bi bila odreditev drugega dela izven opisa delovnega mesta javnega uslužbenca mogoča le, če bi šlo za javnega uslužbenca, ki ne bi bil polno zaposlen oziroma zaseden z nalogami iz opisa njegovega delovnega mesta, oziroma ki bi v okviru svojega efektivnega delovnega časa lahko opravljal tudi še druge naloge, je napačna. Takšne omejitve ne izhajajo niti iz teksta navedene določbe niti ne bi ustrezale njihovemu namenu, ki je v tem, da se omogoči predstojniku, da začasno rešuje problem organizacije dela ob spremenjenih razmerah v zvezi z delom (začasno povečan obseg dela, nadomeščanje odsotnih delavcev). Glede na določbo 95. člena ZJU je dopustna odreditev dela izven opisa delovnega mesta, ki ga mora javni uslužbenec ob v zakonu določenih pogojih opraviti namesto dela, ki sodi v opis dela njegovega delovnega mesta, kar pomeni, da v tem času svojega dela oziroma del in nalog delovnega mesta po pogodbi o zaposlitvi začasno ne opravlja. Zato sta izpodbijana sklepa zakonita.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS0015645
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. ZJU člen 25, 25/2. ZDR-1 člen 6, 8. ZUNEO člen 22. Ustava Republike Slovenije 22.
začasna odredba - premestitev javnega uslužbenca na njegovo željo - začasna odredba
Premestitev javnega uslužbenca na njegovo željo je institut, katerega namen je tudi omogočanje usklajevanja službenih dolžnosti javnega uslužbenca z njegovimi družinskimi obveznostmi, kar pravilno navaja tožnica v pritožbi. Odločitev o tem, ali bo delodajalec takšni želji ugodil, pa je na delodajalcu. Ta odločitev je odvisna predvsem od tega, kako bi takšna premestitev vplivala na delovni proces pri delodajalcu (v smislu organizacije dela, učinkovitosti dela, …). To pomeni, da delodajalec javnega uslužbenca ni dolžan na njegovo željo premestiti na drugo delovno mesto, če oceni, da takšna premestitev ne bi bila v interesu organa. Ta ocena in posledično odločitev o premestitvi pa je v pristojnosti predstojnika organa. Ker za terjatev tožnice s takšnim tožbenim zahtevkom ni materialnopravne podlage, tudi začasna odredba za zavarovanje takšne nedenarne terjatve ne more biti utemeljena.
ZPP člen 111, 112, 274, 274/1. ZDSS-1 člen 72, 72/1.
zdraviliško zdravljenje - rok za vložitev tožbe - zamuda roka - zavrženje tožbe
Tožnica je vložila tožbo zoper dokončno odločbo tožene stranke po izteku 30-dnevnega roka, določenega v 1. odstavku 72. člena ZDSS-1, zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo kot prepozno (1. odstavek 274. člena ZPP).
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrglo tožbo v delu, v katerem je tožeča stranka zahtevala ugotovitev, da je tožena stranka pri zavrnitvi izbire tožeče stranke za delovno mesto laborant pri praktičnem pouku kršila prepoved diskriminacije in enak zahtevek, ki se nanaša na zavrnitev izbire tožeče stranke na delovno mesto učitelj praktičnega pouka v določenem programu. Pravilno je presodilo, da ni dopustna ugotovitvena tožba za ugotovitev dejstev in da je ta zahtevek vsebovan v tožbenem zahtevku za plačilo odškodnine, ki jo zahteva tožeča stranka kot neizbrana kandidatka zaradi kršitve zakonske prepovedi diskriminacije pri izbiri na navedeni delovni mesti.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da niso bile podane okoliščine, ki bi utemeljevale zaključek o diskriminaciji v zvezi z objavo prostega delovnega mesta učitelja praktičnega pouka v določenem programu, čeprav je bil razpis objavljen le v zbornici in prosto delovno mesto ni bilo javno objavljeno, ker je bila tožnica kljub temu seznanjena z objavo in se je na razpis tudi prijavila. Kršitev javne objave, čeprav gre za prekršek, zaradi katerega je bila tožena stranka sankcionirana, sama po sebi ne kaže na diskriminatorno ravnanje tožene stranke nasproti tožnici. Isto velja za tožničine očitke, da naj bi bila neenako obravnavana zato, ker ni bila povabljena na razgovor v postopku izbire prijavljenih kandidatov. Ker nihče od prijavljenih na razpis, niti tožnica niti izbrana kandidata, niso izpolnjevali pogojev za obe prosti delovni mesti, je imela tožena stranka pravno podlago za sklenitev pogodb o zaposlitvi za določen čas v 109. členu ZOFVI, česar ni mogoče šteti za diskriminacijo. Zato ni bila kršena prepoved diskriminacije, opredeljena v 6. členu ZDR, in je bil tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnjen.
Tožena stranka je tožniku s sklepom z dne 9. 3. 2012 na podlagi 1. točke drugega odstavka 124. člena ZJU izrekla disciplinski ukrep denarne kazni v višini 20 % plače za polni delovni čas, izplačane za mesec december 2011, v katerem je bila storjena kršitev. Določeno je bilo tudi, da je potrebno denarno kazen poravnati v 8 dneh po pravnomočnosti. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da sklep z dne 9. 3. 2012 ob izdaji sklepa, s katerim je tožena stranka odločila, da se tožniku na podlagi dokončnega sklepa z dne 9. 3. 2012 pri plači za mesec maj 2012 odtegne izrečena denarna kazen, ni bil izvršljiv. Po določbi četrtega odstavka 128. člena ZJU izvršitev disciplinskega ukrepa zastara v dveh mesecih od dneva dokončnosti sklepa, torej določa le zastaranje, disciplinskemu organu pa prepušča, da sam določi in pazi na trenutek nastopa izvršljivosti odločb predstojnika o disciplinski odgovornosti. V konkretnem primeru sklep disciplinskega organa o disciplinski odgovornosti tožnika z dne 9. 3. 2012 še ni postal izvršljiv, saj sklep še ni postal pravnomočen, ker se o njem še vodi postopek. Tožena stranka je imela možnost, da morebitno nepravilnost v sklepu disciplinske komisije ustrezno popravi, zato se ne more sklicevati na pomoto. Ker je tožena stranka z izpodbijanim sklepom z dne 21. 5. 2012 dovolila izvršbo denarne kazni na podlagi neizvršljivega sklepa z dne 9. 3. 2012, je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep utemeljeno razveljavilo.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – potrebna skrbnost
Tožnik je na naroku za obravnavanje predloga za vrnitev v prejšnje stanje izpovedal, da je obvestil svojega pooblaščenca, da ne bo mogel priti na narok. Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je bilo postopanje pooblaščenca tožnika, ko ni obvestil sodišča, da ne bo pristopil na narok (zato, ker je najprej poskrbel za svojo poškodbo, ki jo je utrpel, ko ga je ujela nevihta na morju), dovolj skrbno, je po oceni pritožbenega sodišča tudi tožnik, ko je dan pred narokom obvestil svojega pooblaščenca, da na narok ne bo prišel, ker je bolan, izkazal potrebno skrbnost. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodilo.
Glede na to, da so določbe ZSPJS o plačah v javnem sektorju, zlasti glede na 3. člen ZSPJS, prisilne narave, je potrebno uporabiti določbo 86. člena OZ, ki govori o ničnosti pogodbe in določa, da je pogodba, ki nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, nična, če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega. Pogodbeno določilo, ki določa, da je javni uslužbenec upravičen do višje plače, kot je zakonsko določena, je nično. Nično pogodbeno določilo nima pravnega učinka. Kdor je na podlagi nične pogodbe že izpolnil svojo obveznost, je izpolnil nekaj, česar ni bil dolžan. Zato ima pravico zahtevati svojo izpolnitev nazaj s kondikcijskim zahtevkom. Enako velja za napačen obračun plače, zaradi katerega pride do preplačila plače oziroma do višjega izplačila plač, ki presega plačo, določeno v skladu z ZSPJS. Zato v tem primeru ne pride v poštev določba 191. člena OZ. Javni uslužbenec namreč lahko dobi plačo le v višini, kot jo določa zakon oziroma podzakonski akti ali kolektivne pogodbe. Če mu je bila izplačana višja plača od zakonsko določene, mora razliko vrniti.
ugovor zoper plačilni nalog - sodna taksa za tožbo
Z dnem začetka stečajnega postopka se postopek prekine in dokler traja prekinitev postopka, sodišče ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj. Med takšna pravdna dejanja sodi tudi odločanje o ugovoru zoper plačilni nalog.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0014946
ZDR člen 43, 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 149, 150. ZVZD člen 5.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - padec - objektivna odškodninska odgovornost - nevarna stvar - nevarna dejavnost - krivdna odškodninska odgovornost - izvedenec - stroški
Tožnik se je poškodoval na delu pri prvo toženi stranki med opravljanjem zavornega preizkusa vlaka, in sicer mu je med opravljanjem dela zdrsnilo na večjem kamnu, zato je padel in z nogo udaril v rob vagona za prevoz tovornjakov, pri tem pa je utrpel poškodbo leve golenice. Pohodna pot, na kateri je tožniku zdrsnilo, ne predstavlja nevarne
stvar
i,
hoja
po njej (še posebej ob upoštevanju dejstva, da je vlak, ob katerem je hodil tožnik, miroval) pa ne dejavnosti, iz katere bi izvirala večja škodna nevarnost za okolico. Pri redni rabi pohodne poti in pri običajni pazljivosti nevarnost za uporabnike ni povečana do te mere, da bi utemeljevala obstoj objektivne odgovornosti njenega imetnika. Zato ni podana objektivna odškodninska odgovornost prvo tožene stranke. Prvo tožena stranka je tožnika tudi ustrezno usposobila za varno delo in da mu je za delo zagotovila zaščitne čevlje s profiliranim podplatom, ki preprečuje zdrse. Zato ni podana krivdna odgovornost prvo tožene stranke na nastalo nezgodo.
udeleženec registrskega postopka - subjekt vpisa - interes za pritožbo - izbris vpisa obremenitve pri poslovnem deležu - neugodna odločitev
Pritožbo subjekta vpisa je bilo treba zavreči kot nedovoljeno po 1. točki 39. člena ZSReg. Sodišče prve stopnje je namreč s sklepom, Srg 2015/34151 z dne 17.8.2015 izvedlo izbris vpisa obremenitve (zastavne pravice za zaznambo neposredne izvršljivosti notarskega zapisa in zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve) pri poslovnem deležu družbenika subjekta vpisa P. d.o.o. Ta registrski sklep pa po oceni pritožbenega sodišča tudi za subjekt vpisa sploh ne predstavlja nobene neugodne odločbe, zato subjekt vpisa nima nobenega pravnega interesa za pritožbo.
ZDR-1 člen 6, 83, 83/4, 89, 89/1, 89/1-1, 91. ZOFVI člen 115. Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje izobraževalnih programov in vzgojenega programa na področju srednjega šolstva člen 23.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo novo - učitelj - primerljivi delavci
Pri toženi stranki se je v šolskem letu 2014/2015 zmanjšal obseg vpisa, zaradi česar je med drugim prenehala potreba po delu enega učitelja matematike. Ker 115. člen ZOFVI zmanjšanje obsega vpisa šteje med razloge, zaradi katerih je mogoče odpovedati pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, tožnica pa je pri toženi stranki na podlagi odpovedane pogodbe o zaposlitvi poučevala matematiko, je tožena stranka dokazala obstoj utemeljenega razloga za podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga po 1.
alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1. Zmotno pa je sodišče prve stopnje odločilo, da je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita zato, ker tožena stranka ni pravilno oblikovala skupine primerljivih delavcev, izmed katerih je enemu (tj. tožnici) odpovedala pogodbo o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje je to odločitev utemeljilo na ugotovitvi, da tožena stranka na seznam presežnih delavcev ni uvrstila delavke, ki je bila pri toženi stranki zaposlena na delovnem mestu pomočnik ravnatelja. Delavec, ki je zaposlen na delovnem mestu učitelj, ni primerljiv z delavcem, zaposlenim na delovnem mestu pomočnik ravnatelja. Iz določb Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva izhaja, da je pomočnik ravnatelja (v nasprotju z učiteljem) vodstveni delavec šole, poleg tega pa je za pomočnika ravnatelja javne šole lahko imenovana (le) oseba, ki izpolnjuje vse pogoje iz prvega odstavka 56. člena v zvezi z drugim odstavkom 53. člena ZOFVI. Ker tožnica v postopku na prvi stopnji ni niti zatrjevala, da bi te pogoje izpolnjevala, ni mogoče zaključiti, da sta bili tožnica in delavka, zaposlena na delovnem mestu pomočnik ravnatelja, za toženo stranko primerljivi delavki. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica uveljavljala nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi z reintegracijo in reparacijo, v celoti zavrnilo.
Tožena stranka je na podlagi izpodbijanih pravnih poslov (nadomestna izpolnitev z izročitvijo premičnin in posledično izvedena kompenzacija medsebojnih terjatev, na podlagi katere je stečajni dolžnik v razmerju do tožene stranke izpolnil svojo obveznost) prejela plačilo svoje terjatve, nikakor pa ni pridobila nobenega zavarovanja za to terjatev, kar predstavlja objektivni pogoj izpodbojnosti po 2. alineji 1. točke prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP.