ZPP člen 12, 339, 339/2, 339/2-8, 408, 414. ZBPP člen 26, 26/5, 26/5-1. ZZZDR člen 106a.
pomoč prava neuki stranki – oprostitev plačila stroškov postopka – pooblastila sodišča v sporih iz razmerij med starši in otroki – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – dovoljena pritožbena novota
Laično stranko, ki se na poziv sodišča, naj založi predujem za izvedenca, odzove s trditvijo, da nima denarja, mora sodišče opozoriti na pravice, ki ji jih daje ZBPP.
pogodba o dosmrtnem preživljanju – razveza pogodbe – spremenjene razmere – okoliščine, nastale po vložitvi tožbe
Za odločitev o zahtevku za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju niso pomembne le razmere od sklenitve pogodbe do vložitve tožbe, ampak tudi razmere po vložitvi tožbe do konca glavne obravnave.
Pritožnica, ki je kot odvetnica po uradni dolžnosti zastopala nasprotno udeleženko v postopku za sprejem na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico brez privolitve, je upravičena do vrnitve plačane takse za to pritožbo, s katero je uspela, v znesku 20,40 EUR, vendar pa ne v okviru stroškov tega pritožbenega postopka, ampak po postopku in na način, kot to določa ZST-1.
Ali je zaradi rešitve predhodnega vprašanja potrebna prekinitev postopka, je odvisno od odločitve sodišča, ali bo prehodno vprašanje rešilo samo, ali pa tega ne bo storilo. Samo v drugem primeru mora postopek tudi prekiniti. Pri odločanju o tem, ali naj predhodno vprašanje rešuje samo, pa sodišče seveda nima povsem diskrecijske pravice.
Predhodno pisno opozorilo najemniku, ki krši najemno pogodbo, je predpisano z namenom najemniku omogočiti, da v danem roku odpravi kršitev in pogodbo vzdrži v veljavi. Ta namen je mogoče doseči zgolj z opozorilom, ki je jasno in razumljivo ter vsebuje vse tri predpisane sestavine; opis kršitve najemne pogodbe, način odprave kršitve oz. odpovednega razloga in primeren rok za odpravo kršitve.
Tožnica zatrjuje sklenitev pogodbe za določen čas, zato bi moral biti čas trajanja najema (njena bistvena sestavina) izražen v pisni obliki, kot je predpisana za veljavno sklenitev najemne pogodbe.
Določitev preživnine ne more temeljiti na natančnem matematičnem izračunu vsakodnevnih stroškov, temveč mora biti ocena potreb ml. upravičencev posledica logične in celovite ocene vseh potrebnih stroškov preživljanja.
vknjižba na podlagi pravnomočne sodbe – revizija – ovira za vpis
Podlaga za vknjižbo je pravnomočna sodna odločba in prav na podlagi take sodbe je zemljiškoknjižno sodišče vpise v zemljiški knjigi opravilo. Dejstvo, da je pritožnik vložil izredno pravno sredstvo – revizijo zoper pravnomočno sodbo ne predstavlja nobene ovire za vpise.
Pri presoji zamude z izpolnitvijo obveznosti iz naslova deliktne odgovornosti je treba upoštevati določbo 2. odst. 324. čl. ZOR, pri presoji zamude z izpolnitvijo obveznosti na podlagi sklenjene zavarovalne pogodbe pa še določbo 919. čl. ZOR.
Opustitev izvedbe dokaza je procesna kršitev relativnega značaja iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 213. členom ZPP, ki bi jo glede na določbo prvega odstavka 286.b člena ZPP tožena stranka morala uveljavljati takoj, ko je bilo mogoče, torej na samem naroku, na katerem je sodišče njen dokazni predlog zavrnilo. Ker v pritožbi ne navaja, čemu tega brez svoje krivde ni mogla storiti, se obravnavani očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katero pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, ne more upoštevati (286.b člen ZPP.
odškodninska odgovornost – pravno priznana škoda – duševne bolečine zaradi smrti nerojenega otroka – posredni oškodovanci – izguba nerojenega otroka v prometni nesreči
Na splošni ravni ni mogoče izključiti, da bi zakoncu neposredne oškodovanke pripadla odškodnina za premoženjsko škodo. Iz tožnikove tožbe izhaja, da je bilo z nedopustnim posegom poškodovalca poseženo ne le v ženino premoženje ampak tudi v njegovo premoženje (bodisi posebno bodisi skupno v smislu določb ZZZDR).
V obravnavani zadevi je bila objekt protipravnega napada tožnikova žena in nerojeni otrok, ki ga je nosila in ki se prav zaradi tega protipravnega posega ni rodil živ. Z nedopustnim posegom poškodovalca je bila tako napaden čustvena povezava med tožnikom in še nerojenim otrokom. Nerazumno bi bilo delati razliko med čustveno povezavo očeta z otrokom tik pred njegovim rojstvom in enako povezavo tik po rojstvu.
solidarna odgovornost solastnikov - predvidljiva posledica - odškodninska odgovornost
Toženca, ki sta sicer vsekakor imela pravico preprečiti (tudi z ograjo) prehod in parkiranje na njuni nepremičnini, vendar mora biti ta prepreka takšna, ki ne ogroža drugih ob njihovem ravnanju, ki ga je mogoče pričakovati.
OZ člen 6, 352, 352/1, 352/2. ZOR člen 19, 376, 376/1, 376/2.
povzročitev škode – zastaranje – subjektivni zastaralni rok – objektivni zastaralni rok – neznani povzročitelj – odgovornost Slovenskega zavarovalnega združenja
V primeru, ko oškodovanec ne glede na izkazano skrbnost ne izve za povzročitelja, lahko sicer pride do zastaranja njegove terjatve za povračilo povzročene škode do Slovenskega zavarovalnega združenja po izteku petletnega, objektivnega zastaralnega roka, ne more pa zastaranje oškodovančeve terjatve nastopiti z iztekom triletnega, subjektivnega zastaralnega roka, saj ni mogoče določiti trenutka, ko bi ta pričel teči.
Če je oškodovancu mogoče očitati, da bi ob zadostni skrbnosti lahko izvedel za povzročitelja nesreče, to vpliva na vprašanje, ali tožena stranka sploh odgovarja za povzročeno škodo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060136
OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 7, 8, 212, 337.
poškodba vozila pri nalaganju za odvoz - povzročitev škode – podlage za odgovornost – predpostavke odškodninske odgovornosti – obstoj škode – dokazna ocena – trditveno in dokazno breme
Glede na to, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bil desni blatnik tožnikovega vozila poškodovan že pred sestavo odredbe za odvoz, pri čemer je možno, da so bile na vozilu še druge poškodbe, ki jih redar na skici ni označil, je pravilen zaključek, da tožniku nastanka škode ni uspelo dokazati. Ker ena izmed predpostavk odškodninske odgovornosti ni podana, je sodišče prve stopnje zahtevek tožnika pravilno zavrnilo.
Sklep o ugovoru zoper plačilni nalog ni končna odločba. V primeru, da taksa ne bo (bi bila) plačana, bo (bi) sodišče prve stopnje štelo ugovor za umaknjen, dolžnik pa bo (bi), v okviru pravnih sredstev zoper ta sklep, lahko uveljavljal pritožbene razloge glede pravilnosti odločitve o ugovoru zoper plačilni nalog.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0060115
Konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče (Haaška konvencija) člen 3. Zakon o obveznim odnosima (Zakon o obligacijskih razmerjih, Hrvaška, 2005) člen 1095, 1095/2, 1100, 1103, 1104.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - spor o škodi iz prometne nesreče v tujini - pravo, ki ga je treba uporabiti - pravo kraja prometne nesreče - hrvaško pravo - tuja sodna praksa - višina odškodnine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - telesne bolečine - povrnitev premoženjske škode - tuja pomoč
Tudi po hrvaškem pravu je treba pri določanju višine odškodnine za nepremoženjsko škodo upoštevati vse okoliščine primera, v konkretnem primeru tudi dejstvo, da tožnica živi v Republiki Sloveniji, torej v okolju z višjim življenjskim standardom in da je tudi tožena stranka iz Republike Slovenije.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - odškodnina
Glede na odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-207/08, Up-2168/08 z dne 18.03.2010, da je 25. člen ZVPSBNO v neskladju z Ustavo, kolikor ne ureja tudi položaja oškodovancev, katerim je kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja prenehala pred 1.1.2007, pa do takrat niso vložili zahteve za pravično zadoščenje na mednarodno sodišče, se do odprave ugotovljenega neskladja v pravdnih postopkih zaradi plačila denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo kot posledico domnevne kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ki je prenehala pred 1.1.2007, glede meril za ugotovitev kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ter glede višine in določitve pravičnega zadoščenja uporabljajo določbe ZVPSBNO.