DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0062963
ZZZDR člen 51, 51/2, 56, 56/2. OZ člen 190. SPZ člen 68, 72.
obstoj ekonomske skupnosti – uporabnina za poslovni prostor – neupravičena obogatitev – skupna lastnina stanovanja – neurejeno zemljiškoknjižno stanje
Delno pokrivanje stroškov v zvezi s skupnim premoženjem, skupnim, sicer ločenim bivanjem v hiši, ob medsebojnem dogovoru o pokrivanju stroškov, ne nudi podlage za obstoj ekonomske skupnosti.
Pravno zmotno je stališče pritožnika, da ni obogatitve, ker poslovnega prostora ne koristi sam, saj je imel glede na to, da je sam razpolagal s ključi, možnost z njim razpolagati.
kmetijsko zemljišče – promet s kmetijskimi zemljišči – prodaja kmetijskega zemljišča – rok za vložitev tožbe za sklenitev pogodbe in izstavitev zemljiškoknjižne listine – rok za odobritev pravnega posla
Tožba za sklenitev pogodbe z izstavitvijo zemljiškoknjižne listine, ki jo ima na razpolago kupec, ki je pravočasno sprejel ponudbo prodajalca za prodajo kmetijskega zemljišča, ni vezana na rok iz 22. člena ZKZ.
Tisti, ki uživa nepremičnino, ki je po podatkih zemljiške knjige last drugega, pa se ne prepriča, ali jo upravičeno uživa, čeprav bi se lahko prepričal z vpogledom v javno dostopni evidenci (kataster in zemljiško knjigo), ni dobroveren. Za nedobrovernost zadostuje že realna možnost seznaniti se z lastništvom nepremičnine ali njenega dela
motenje posesti – spor zaradi motenja – motilno ravnanje – soposest – sodno varstvo posesti
T
ožnik – soposestnik, ki je spremembe pri uporabi nepremičnine zaznal zaradi spremenjenega subjektivnega odnosa do solastne nepremičnine – pogostejši obiski hiše, spremenjen čas prihoda (objektivno gledano pa do spremembe načina izvrševanja posesti ni prišlo), do posestnega varstva ni upravičen. Spremenilo se je namreč izvrševanje soposesti na tožnikovi strani, posledica česar je tožnikov subjektivni občutek o spremembi objektivno nespremenjenega dejstva.
Izjava o odpovedi dediščini je nepreklicna; dedič, ki se je dediščini odpovedal, lahko zahteva razveljavitev izjave o odpovedi le pod zakonskimi pogoji, in sicer s posebno tožbo v pravdnem postopku.
solidarna odgovornost solastnikov - predvidljiva posledica - odškodninska odgovornost
Toženca, ki sta sicer vsekakor imela pravico preprečiti (tudi z ograjo) prehod in parkiranje na njuni nepremičnini, vendar mora biti ta prepreka takšna, ki ne ogroža drugih ob njihovem ravnanju, ki ga je mogoče pričakovati.
ZPP člen 12, 339, 339/2, 339/2-8, 408, 414. ZBPP člen 26, 26/5, 26/5-1. ZZZDR člen 106a.
pomoč prava neuki stranki – oprostitev plačila stroškov postopka – pooblastila sodišča v sporih iz razmerij med starši in otroki – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – dovoljena pritožbena novota
Laično stranko, ki se na poziv sodišča, naj založi predujem za izvedenca, odzove s trditvijo, da nima denarja, mora sodišče opozoriti na pravice, ki ji jih daje ZBPP.
OZ člen 6, 352, 352/1, 352/2. ZOR člen 19, 376, 376/1, 376/2.
povzročitev škode – zastaranje – subjektivni zastaralni rok – objektivni zastaralni rok – neznani povzročitelj – odgovornost Slovenskega zavarovalnega združenja
V primeru, ko oškodovanec ne glede na izkazano skrbnost ne izve za povzročitelja, lahko sicer pride do zastaranja njegove terjatve za povračilo povzročene škode do Slovenskega zavarovalnega združenja po izteku petletnega, objektivnega zastaralnega roka, ne more pa zastaranje oškodovančeve terjatve nastopiti z iztekom triletnega, subjektivnega zastaralnega roka, saj ni mogoče določiti trenutka, ko bi ta pričel teči.
Če je oškodovancu mogoče očitati, da bi ob zadostni skrbnosti lahko izvedel za povzročitelja nesreče, to vpliva na vprašanje, ali tožena stranka sploh odgovarja za povzročeno škodo.
vknjižba na podlagi pravnomočne sodbe – revizija – ovira za vpis
Podlaga za vknjižbo je pravnomočna sodna odločba in prav na podlagi take sodbe je zemljiškoknjižno sodišče vpise v zemljiški knjigi opravilo. Dejstvo, da je pritožnik vložil izredno pravno sredstvo – revizijo zoper pravnomočno sodbo ne predstavlja nobene ovire za vpise.
Pri presoji zamude z izpolnitvijo obveznosti iz naslova deliktne odgovornosti je treba upoštevati določbo 2. odst. 324. čl. ZOR, pri presoji zamude z izpolnitvijo obveznosti na podlagi sklenjene zavarovalne pogodbe pa še določbo 919. čl. ZOR.
pogodba o dosmrtnem preživljanju – razveza pogodbe – spremenjene razmere – okoliščine, nastale po vložitvi tožbe
Za odločitev o zahtevku za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju niso pomembne le razmere od sklenitve pogodbe do vložitve tožbe, ampak tudi razmere po vložitvi tožbe do konca glavne obravnave.
odškodnina zaradi neupravičenega odvzema prostosti – pripor - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda
Tožniku, ki je bil tedaj star 23 let, je bila prostost odvzeta za 48 dni, 8 ur in 50 minut; ob odvzemu prostosti je bil šokiran; med prevozom v pripor je zaradi vročine izgubil zavest; imel je neprijetnega sojetnika, obsojenega za hujše kaznivo dejanje; do 14. 8. 2003 mu je bila prepovedana komunikacija z zunanjim svetom (razen z zagovornikom), kasneje pa močno otežena; pri obisku fakultete ob zagovoru seminarske naloge je bil zaradi spremstva paznikov osramočen; in končno, po odpravi pripora je čutil odpor in govorice svoje okolice, tak odklonilni odnos do tožnika pa je po približno letu in pol izzvenel, zato je tožnik upravičen do povračila premoženjske škode in nepremoženjske škode v višini 2.300,00 EUR oziroma 2,4 povprečnih plač.
V sporih zaradi motenja posesti je poleg ostalih predpostavk potrebno obravnavati tudi vprašanje, ali je dejanje samovoljno in protipravno. Protipravnost je objektivni element motenja posesti in je odločilnega pomena, saj motenje z dejanji, ki niso protipravna in imajo podlago v zakonu, ni mogoče.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - sporazum o krajevni pristojnosti – bistvena kršitev
Stranki se lahko v primeru, ko zakon ne določa izključne pristojnosti kakšnega sodišča, sporazumeta, da jima na prvi stopnji sodi sodišče, ki ni krajevno pristojno, če je to sodišče tudi stvarno pristojno. V takšnem primeru lahko upnik v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine predlaga, naj se v primeru dolžnikovega ugovora postopek nadaljuje pred sodiščem, pristojnim po tem dogovoru. Pri tem mora v predlogu za izvršbo določno označiti listino o sporazumu o pristojnosti.
sklep o dedovanju – volilo – določitev volilojemnika – obseg zapuščine – volilo iz zapuščine
Zapuščinsko sodišče bi moralo v sklepu o dedovanju navesti volilojemnika in natančen opis njegove pravice, a ta obvezna sestavina je del sklepa o dedovanju zgolj v primeru, če pripada volilojemniku pravica iz zapuščine.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064082
ZPP člen 81, 418. ZZZDR člen 85, 85/1.
tožba na razvezo zakonske zveze – smrt tožene stranke – prekinitev postopka – nadaljevanje postopka z dediči – pomanjkanje pravdne sposobnosti – zavrženje tožbe
Ker v postopku za razvezo zakonske zveze v primeru smrti tožene stranke zakon ne predvideva nadaljevanja postopka z njenimi dediči, kot je to v primeru smrti tožeče stranke, je treba takšno tožbo zavreči.
pogoji za izdajo zamudne sodbe – pravilnost vročitve – novelirana ureditev vročanja v ZPP-D
Pritožnici je bilo sicer tako 1. kot 2.10.2008 puščeno obvestilo o prispelem pismu, vendar pa opozorila v obvestilih niso bila v skladu z noveliranim 142. členom ZPP, prav tako pa vročevalec po izteku 15-dnevnega roka pisanja ni pustil v hišnem oz. izpostavljenem predalčniku, pač pa je bilo pismo vrnjeno sodišču.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060136
OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 7, 8, 212, 337.
poškodba vozila pri nalaganju za odvoz - povzročitev škode – podlage za odgovornost – predpostavke odškodninske odgovornosti – obstoj škode – dokazna ocena – trditveno in dokazno breme
Glede na to, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bil desni blatnik tožnikovega vozila poškodovan že pred sestavo odredbe za odvoz, pri čemer je možno, da so bile na vozilu še druge poškodbe, ki jih redar na skici ni označil, je pravilen zaključek, da tožniku nastanka škode ni uspelo dokazati. Ker ena izmed predpostavk odškodninske odgovornosti ni podana, je sodišče prve stopnje zahtevek tožnika pravilno zavrnilo.
Pritožnica, ki je kot odvetnica po uradni dolžnosti zastopala nasprotno udeleženko v postopku za sprejem na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico brez privolitve, je upravičena do vrnitve plačane takse za to pritožbo, s katero je uspela, v znesku 20,40 EUR, vendar pa ne v okviru stroškov tega pritožbenega postopka, ampak po postopku in na način, kot to določa ZST-1.