OZ člen 6, 352, 352/1, 352/2. ZOR člen 19, 376, 376/1, 376/2.
povzročitev škode – zastaranje – subjektivni zastaralni rok – objektivni zastaralni rok – neznani povzročitelj – odgovornost Slovenskega zavarovalnega združenja
V primeru, ko oškodovanec ne glede na izkazano skrbnost ne izve za povzročitelja, lahko sicer pride do zastaranja njegove terjatve za povračilo povzročene škode do Slovenskega zavarovalnega združenja po izteku petletnega, objektivnega zastaralnega roka, ne more pa zastaranje oškodovančeve terjatve nastopiti z iztekom triletnega, subjektivnega zastaralnega roka, saj ni mogoče določiti trenutka, ko bi ta pričel teči.
Če je oškodovancu mogoče očitati, da bi ob zadostni skrbnosti lahko izvedel za povzročitelja nesreče, to vpliva na vprašanje, ali tožena stranka sploh odgovarja za povzročeno škodo.
vknjižba na podlagi pravnomočne sodbe – revizija – ovira za vpis
Podlaga za vknjižbo je pravnomočna sodna odločba in prav na podlagi take sodbe je zemljiškoknjižno sodišče vpise v zemljiški knjigi opravilo. Dejstvo, da je pritožnik vložil izredno pravno sredstvo – revizijo zoper pravnomočno sodbo ne predstavlja nobene ovire za vpise.
DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0062963
ZZZDR člen 51, 51/2, 56, 56/2. OZ člen 190. SPZ člen 68, 72.
obstoj ekonomske skupnosti – uporabnina za poslovni prostor – neupravičena obogatitev – skupna lastnina stanovanja – neurejeno zemljiškoknjižno stanje
Delno pokrivanje stroškov v zvezi s skupnim premoženjem, skupnim, sicer ločenim bivanjem v hiši, ob medsebojnem dogovoru o pokrivanju stroškov, ne nudi podlage za obstoj ekonomske skupnosti.
Pravno zmotno je stališče pritožnika, da ni obogatitve, ker poslovnega prostora ne koristi sam, saj je imel glede na to, da je sam razpolagal s ključi, možnost z njim razpolagati.
Tisti, ki uživa nepremičnino, ki je po podatkih zemljiške knjige last drugega, pa se ne prepriča, ali jo upravičeno uživa, čeprav bi se lahko prepričal z vpogledom v javno dostopni evidenci (kataster in zemljiško knjigo), ni dobroveren. Za nedobrovernost zadostuje že realna možnost seznaniti se z lastništvom nepremičnine ali njenega dela
Opustitev izvedbe dokaza je procesna kršitev relativnega značaja iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 213. členom ZPP, ki bi jo glede na določbo prvega odstavka 286.b člena ZPP tožena stranka morala uveljavljati takoj, ko je bilo mogoče, torej na samem naroku, na katerem je sodišče njen dokazni predlog zavrnilo. Ker v pritožbi ne navaja, čemu tega brez svoje krivde ni mogla storiti, se obravnavani očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katero pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, ne more upoštevati (286.b člen ZPP.
odškodnina zaradi neupravičenega odvzema prostosti – pripor - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda
Tožniku, ki je bil tedaj star 23 let, je bila prostost odvzeta za 48 dni, 8 ur in 50 minut; ob odvzemu prostosti je bil šokiran; med prevozom v pripor je zaradi vročine izgubil zavest; imel je neprijetnega sojetnika, obsojenega za hujše kaznivo dejanje; do 14. 8. 2003 mu je bila prepovedana komunikacija z zunanjim svetom (razen z zagovornikom), kasneje pa močno otežena; pri obisku fakultete ob zagovoru seminarske naloge je bil zaradi spremstva paznikov osramočen; in končno, po odpravi pripora je čutil odpor in govorice svoje okolice, tak odklonilni odnos do tožnika pa je po približno letu in pol izzvenel, zato je tožnik upravičen do povračila premoženjske škode in nepremoženjske škode v višini 2.300,00 EUR oziroma 2,4 povprečnih plač.
Pritožnica, ki je kot odvetnica po uradni dolžnosti zastopala nasprotno udeleženko v postopku za sprejem na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico brez privolitve, je upravičena do vrnitve plačane takse za to pritožbo, s katero je uspela, v znesku 20,40 EUR, vendar pa ne v okviru stroškov tega pritožbenega postopka, ampak po postopku in na način, kot to določa ZST-1.
Ali je zaradi rešitve predhodnega vprašanja potrebna prekinitev postopka, je odvisno od odločitve sodišča, ali bo prehodno vprašanje rešilo samo, ali pa tega ne bo storilo. Samo v drugem primeru mora postopek tudi prekiniti. Pri odločanju o tem, ali naj predhodno vprašanje rešuje samo, pa sodišče seveda nima povsem diskrecijske pravice.
sklep o dedovanju – volilo – določitev volilojemnika – obseg zapuščine – volilo iz zapuščine
Zapuščinsko sodišče bi moralo v sklepu o dedovanju navesti volilojemnika in natančen opis njegove pravice, a ta obvezna sestavina je del sklepa o dedovanju zgolj v primeru, če pripada volilojemniku pravica iz zapuščine.
Določitev preživnine ne more temeljiti na natančnem matematičnem izračunu vsakodnevnih stroškov, temveč mora biti ocena potreb ml. upravičencev posledica logične in celovite ocene vseh potrebnih stroškov preživljanja.
V sporih zaradi motenja posesti je poleg ostalih predpostavk potrebno obravnavati tudi vprašanje, ali je dejanje samovoljno in protipravno. Protipravnost je objektivni element motenja posesti in je odločilnega pomena, saj motenje z dejanji, ki niso protipravna in imajo podlago v zakonu, ni mogoče.
kmetijsko zemljišče – promet s kmetijskimi zemljišči – prodaja kmetijskega zemljišča – rok za vložitev tožbe za sklenitev pogodbe in izstavitev zemljiškoknjižne listine – rok za odobritev pravnega posla
Tožba za sklenitev pogodbe z izstavitvijo zemljiškoknjižne listine, ki jo ima na razpolago kupec, ki je pravočasno sprejel ponudbo prodajalca za prodajo kmetijskega zemljišča, ni vezana na rok iz 22. člena ZKZ.
motenje posesti – spor zaradi motenja – motilno ravnanje – soposest – sodno varstvo posesti
T
ožnik – soposestnik, ki je spremembe pri uporabi nepremičnine zaznal zaradi spremenjenega subjektivnega odnosa do solastne nepremičnine – pogostejši obiski hiše, spremenjen čas prihoda (objektivno gledano pa do spremembe načina izvrševanja posesti ni prišlo), do posestnega varstva ni upravičen. Spremenilo se je namreč izvrševanje soposesti na tožnikovi strani, posledica česar je tožnikov subjektivni občutek o spremembi objektivno nespremenjenega dejstva.
Sklep o ugovoru zoper plačilni nalog ni končna odločba. V primeru, da taksa ne bo (bi bila) plačana, bo (bi) sodišče prve stopnje štelo ugovor za umaknjen, dolžnik pa bo (bi), v okviru pravnih sredstev zoper ta sklep, lahko uveljavljal pritožbene razloge glede pravilnosti odločitve o ugovoru zoper plačilni nalog.
Če sodišče meritorno razsodi po tožbi, ki je nerazumljiva ali nepopolna do te mere, da ni jasno, kaj je predmet spora, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064082
ZPP člen 81, 418. ZZZDR člen 85, 85/1.
tožba na razvezo zakonske zveze – smrt tožene stranke – prekinitev postopka – nadaljevanje postopka z dediči – pomanjkanje pravdne sposobnosti – zavrženje tožbe
Ker v postopku za razvezo zakonske zveze v primeru smrti tožene stranke zakon ne predvideva nadaljevanja postopka z njenimi dediči, kot je to v primeru smrti tožeče stranke, je treba takšno tožbo zavreči.