ZNPosr člen 5, 5/1, 13, 13/1, 13, 13/2, 15, 15/2, 18, 25, 25/4, 26, 26/2. OZ člen 846, 846/2, 846/3.
pogodba o nepremičninskem posredovanju - provizija za posredovanje pri prodaji nepremičnin - višina provizije - dolžnost plačila - zahteva za znižanje provizije - obseg in vrsta opravljenih storitev - običajno plačilo
Tožnica je za naročitelja opravila zgolj tiste dejavnosti, ki so vodile do vzpostavitve stika med naročiteljem (tožencem) in tretjo osebo – to je preverjanje dejanskega in pravnega stanja nepremičnine, oglaševanje prodaje nepremičnine v sredstvih javnega obveščanja, izvajanje ogledov nepremičnine s strani tretjih oseb in komuniciranje s strankami (primerjaj drugi odstavek 15. člena ZNPosr). Drugih dejavnosti, ki sodijo pod storitev pogajanj in priprav za sklenitev prodajne pogodbe (kot npr. sodelovanje pri pogajanjih med strankama, seznanjanje naročitelja in tretje osebe o poteku pogajanj, hramba listin, spremljanje priprav na sklenitev prodajne pogodbe, sestava prodajne pogodbe), tožnici ni bilo treba opraviti. Zaradi manjšega obsega dela od običajno predvidenega je tožnica prihranila določena sredstva oziroma stroške, ki bi ji nastali v primeru izvedbe dodatnih storitev. Zato bi bilo nepravično, če bi toženec moral plačati polno vrednost v pogodbi dogovorjene provizije.
predlog za zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča - zavrnitev predloga - pravni interes za pritožbo - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - zavrženje pritožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa
Pritožnikov interes, da ne bo proti svoji volji nameščen na oddelek pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice, je bil realiziran z izdajo odločbe sodišča prve stopnje, ki je predlog za takšno namestitev zavrnilo. To pomeni, da pritožnik nima pravovarstvenega interesa za pritožbo zoper sklep, s katerim je bil predlog, da se ga v nasprotju z njegovo voljo namesti na oddelek pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice, zavrnjen.
nenavzočnost zagovornika - preložitev glavne obravnave - povzročitev stroškov postopka po svoji krivdi - opravičljiv razlog za preložitev naroka za glavno obravnavo - substitut odvetnika - nujna zadeva - zahtevnost zadeve
Odločitev o tem, ali se prošnji za preložitev obravnave ugodi, je odvisna od več okoliščin, predvsem pa od tega, ali je zadeva nujna in za kakšno procesno dejanje se preložitev nanaša kakor tudi, ali je podana realna možnost, da se zagovornik nadomesti s substitutom. V konkretnem primeru zadeva ni bila priporna oz. nujna iz drugih razlogov, obsojenec pa je zagovornico pooblastil za zagovarjanje že v začetku postopka in ker je šlo za relativno hudo kaznivo dejanje, je povsem razumljivo, da je želel, da ga pooblaščena odvetnica zagovarja tudi na glavni obravnavi, ko bo podal zagovor.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00064709
OZ člen 83, 120, 169, 171, 280, 943. ZPP člen 286a, 339, 339/2, 339/2-14, 351. ZOZP člen 18. ZDoh-2 člen 27. ZDavP-2 člen 48, 57. ZPSV člen 6. ZZVZZ člen 48.
V skladu s 27. členom ZDoh-2 se od odškodnine za nepremoženjsko škodo dohodnina ne plačuje, kar pa ne velja za odškodnino za premoženjsko škodo zaradi izgubljenega zaslužka. Za povrnitev premoženjske škode se uporablja načelo popolne odškodnine (primerjaj 169. člen OZ), ki veleva, da se z izplačilom odškodnin na premoženjskem področju oškodovanca vzpostavi premoženjski položaj, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodljivega dejanja ali opustitve. To pomeni, da mora odgovorna oseba poleg odškodnine, ki jo oškodovanec dejansko prejme v svoje razpolaganje, v imenu in v dobro oškodovanca ter v svoje breme plačati tudi davčne in druge javnopravne obveznosti, če za izplačano vrsto odškodnine obstaja dolžnost njihovega plačila.
Davčna obveznost nastane šele v trenutku izplačila dohodka. To pomeni, da obveznost plačila davčnega odtegljaja nastane šele, ko dolžnik v korist upnika dejansko izvrši plačilo na podlagi izvršljive sodbe, s katero je prisojen obdavčljiv dohodek in to glede na predpis, ki ureja obremenitev takega dohodka z davki in prispevki, ki velja v času izplačila. V času sodnega odločanja o odškodnini obveznost obračuna in izplačila davčnega odtegljaja v zvezi z odškodnino še ni nastala, saj odškodnina upniku še ni bila dosojena niti izplačana.
Pravdno sodišče ob odločanju o utemeljenosti zahtevka za plačilo odškodnine zaradi izgube na dohodku ne sme odšteti zneska akontacije dohodnine, ampak mora tožniku prisoditi celoten znesek odškodnine zaradi izgube dohodka. Toženka bo nato ob plačilu sama odločila, po kakšni stopnji bo obračunala akontacijo davka, tožnik pa bo lahko, če bo menil, da je bil plačan previsok davek, uveljavljal pravno varstvo po ZDavP-2.
Sodna praksa v zvezi s pravilnim oblikovanjem zahtevka v primeru, ko je odškodnina za premoženjsko škodo podvržena davčnim obremenitvam, je znana že nekaj let, vendar še vedno ni povsem poenotena. Četudi bi glede na povedano težko zaključili, da gre za presenetljivo pravno podlago v smislu drugega odstavka 351. člena ZPP, pa je dejstvo, da so v konkretni zadevi te pomembne materialnopravne vidike prezrli tako sodišče kot tudi obe stranki (obe sta bili zastopani po pravnih strokovnjakih). Zato sedaj v smislu 286.a člena ZPP na ta vidik opozarja pritožbeno sodišče, kar hkrati pomeni, da bosta imeli v ponovljenem postopku stranki v zvezi s tem pravnim vidikom še možnost podati morebitna dodatna pravna naziranja.
Bruto plača je dejansko breme delodajalca za plačilo, torej celotni znesek, ki ga mora delodajalec plačati različnim prejemnikom (delojemalcu in različnim državnim organom). Plača ali dohodek je bruto plača, zmanjšana za prispevke, neto plača pa je plača ali dohodek, zmanjšana za akontacijo dohodnine.
sprememba odločitve o stikih - začasna ureditev stikov - stiki pod nadzorom - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - korist mladoletnega otroka - prestajanje zaporne kazni - odločanje po prestani kazni - sprememba ureditve stikov - izvedensko mnenje
Stiki otroka z obema staršema so pomembni za oblikovanje njegove identitete in zdrave samopodobe, in so mu v korist, če so varni in zanj ne predstavljajo hude čustvene stiske in obremenitve.
V zbranih dokazih je tako sodišče imelo dovolj opore za zaključek, da je izvajanje stikov pod nadzorom CSD že ta čas, tj. pred pridobitvijo izvedenskega mnenja o vprašanjih, pomembnih za dolgoročno ureditev stikov, ustrezen način za ugotavljanje, kako bo deklica sprejela očeta. S pridobitvijo samostojne izkušnje o očetu ji bo šele dana možnost, da izrazi svoje želje oziroma da se v postopku ugotovi njena naravnanost. S tem, da bo pridobivanje te izkušnje potekalo v nadzorovanem okolju, je ustrezen pomen dan tudi materini bojazni, da bo deklica na stikih z očetom doživljala nesprejemljivo stisko.
ZIZ člen 38c, 38c/1, 38c/2, 280, 280/1, 288, 288/1. ZPPreb-1 člen 19. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 39, 39/1.
izvršba z rubežem premičnin - izvršitelj - stroški izvršitelja - zahteva za obračun plačila za delo in stroške izvršitelja - opravljanje službe izvršitelja - dolžna profesionalna skrbnost - kraj opravljanja dela - naslov dolžnika - zakonsko prebivališče - formalna prijava prebivališča v RS
Sporna izvršilna dejanja je izvršitelj opravil na naslovu Koroška cesta 19, Kranj, kjer je imel dolžnik takrat prijavljeno stalno prebivališče, o čemer se je izvršitelj prepričal z vpogledom v Centralni register prebivalstva. Vendar pa je treba ob tem kot bistveno upoštevati, da je imelo dolžnikovo prijavljeno stalno prebivališče naravo t. i. zakonskega prebivališča po 19. členu ZPPreb-1. Na navedenem naslovu je namreč sedež Centra za socialno delo Kranj, kjer je bil dolžnik le formalno prijavljen in tam dejansko ni prebival, zato izvršbe zoper dolžnika v prostorih Centra za socialno delo Kranj ni bilo mogoče opraviti.
Dejstvo, da gre le za zakonsko prebivališče dolžnika, na katerem izvršbe ni mogoče opravljati, bi moral izvršitelj, ki opravlja javno službo, še pred opravo rubeža ustrezno preveriti in upoštevati v okviru svoje dolžne skrbnosti.
DZ člen 183, 189, 190, 196. ZNP-1 člen 34, 55. OZ člen 316.
spor iz družinskih razmerij - dolžnost preživljanja otrok - otrokove potrebe - sposobnosti in zmožnosti staršev - prisoja preživnine od dneva vložitve tožbe - navajanje novih dejstev in dokazov v pritožbi - pritožbene novote v zakonskih sporih - stroški preživljanja - potrebe otroka - ocena potreb - porazdelitev preživninskega bremena - kritje otrokovih potreb - prispevek staršev - pobot terjatve - prepoved pobota - odločitev o stroških postopka - prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih
Materialnopravno zmotno je stališče predlagateljice, da bi moralo sodišče ugotavljati primerno višino preživnine za posamezna obdobja. Ne gre namreč za zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve ali odškodninski zahtevek, pač pa za preživninski zahtevek.
Določbo 34. člena ZNP-1, ki dopušča navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov še tudi v pritožbenem postopku, če so ti v korist otrok (ali drugih oseb, ki niso sposobne skrbeti same zase), je treba razlagati v povezavi s pravilom, da sodišče odloča po stanju na dan zaključka glavne obravnave. Dopustno je navajanje dejstev, če so ob zaključku glavne obravnave že obstajala, pa stranka zanje ni vedela, ter predlaganje dokazov, s katerimi stranka ob zaključku glavne ni razpolagala. Če se po zaključku glavne obravnave relevantne okoliščine bistveno spremenijo, je to lahko razlog za zvišanje ali znižanje določene preživnine, ne pa za spremembo glede na znane podatke pravilno dosojene preživnine. Navedb in dokazov nasprotnega udeleženca glede premoženjskega stanja in drugih dejstev ter okoliščin, nastalih po izdaji izpodbijanega sklepa, višje sodišče zato ni upoštevalo.
Glede navedb predlagateljice, da je uveljavljala le tiste stroške prehrane, oblačil, higienskih potrebščin in bivanja, ki nastanejo, ko je B. B. pri njej, višje sodišče pojasnjuje, da je sodišče prve stopnje skladno s sodno prakso ugotavljalo celotne stroške, nato pa odštelo 1/3 od ugotovljenih stroškov, ker jih toliko nasprotni udeleženec krije neposredno.
Naloga sodišča je, da toliko razišče dejansko stanje, da lahko ugotovi višino stroškov za zadovoljitev tistih potreb otroka, ki mu bodo omogočale uspešen telesni in duševni razvoj, ter okoliščine, ki omogočajo odločitev o porazdelitvi preživninskega bremena med staršema glede na njune materialne in pridobitne zmožnosti. V primeru, kakršen je obravnavani, ko je sodišče z gotovostjo ugotovilo zelo dobre preživninske zmožnosti nasprotnega udeleženca in da ima tudi predlagateljica redne dohodke, ni potrebe, da bi do obisti preiskovalo vsak zatrjevani dohodek preživninskih zavezancev.
Terjatve iz naslova zakonite obveznosti preživljanja ne morejo prenehati s pobotom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00064426
ZZVZZ člen 15, 15/1-22, 24. ZPP člen 443, 443/1.
plačilo zavarovalne premije - spor majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog - dopolnilno zdravstveno zavarovanje - splošni pogoji za dopolnilna zdravstvena zavarovanja - mirovanje - notifikacijska dolžnost
Zakon ne določa, da ZPKZ oziroma organ, kjer se prestaja pripor, o tem obvesti tožnico (zavarovalnico), pač pa obvesti zgolj Zavod za zdravstveno zavarovanje. Obvestilo Zavoda za zdravstveno zavarovanje, ki ga obvesti zavod, v katerem se prestaja pripor, ni obvestilo tožnice. Pravilno je zato zavzelo stališče, da je bilo na tožencu breme (notifikacijska dolžnost), da o tej okoliščini sam obvesti zavarovalnico, pri kateri je imel sklenjeno prostovoljno dopolnilno zavarovanje, torej tožnico.
SPZ člen 44, 217, 217/1, 217/2, 269. ZPP člen 165, 165/3, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 354. ZTLR člen 54, 54/1.
ugotovitev obstoja služnostne pravice - služnost hoje in vožnje - izvrševanje stvarne služnosti - obseg izvrševanja služnosti - vznemirjanje stvarne služnosti - odstranitev stvari - priposestvovanje stvarne služnosti - priposestvovalna doba - dobra vera - nastanek služnosti - nadomestilo zaradi omejitve lastninske pravice - dovozna pot - začasno dovoljenje - izostanek razlogov o odločilnih dejstvih
Obseg dejanskega izvrševanja služnostne pravice je pomemben za zaključek o njenem obsegu (poteku in širini poti) in se je bilo sodišče do tega dolžno opredeliti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00064394
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11. KZ-1 člen 54, 54/1, 220, 220/1.
kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - nadaljevano kaznivo dejanje - protispisnost - varstvo lastninske pravice - škoda
Da bi sodišče prve stopnje iz listin oziroma izpovedb napačno povzelo bistvene okoliščine, iz obrazložitve sodbe ni razvidno, kot tudi ni razvidno, da bi bili razlogi sodbi v nasprotju z izrekom, zaradi česar uveljavljana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ni podana.
plačilo za nadurno delo - voznik avtobusa - čas razpoložljivosti - efektivni delovni čas - mobilni delavci - višina prikrajšanja - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe
Posebna ureditev in vrednotenje razpoložljivosti za mobilne delavce je izključeno za linijske prevoze potnikov, krajše od 50 kilometrov, za katere se uporablja v 10. točki prvega odstavka 2. člena ZDCOMPD določena opredelitev delovnega časa, ki je skladna z opredelitvijo efektivnega delovnega časa v ZDR (drugi odstavek 141. člena). Toženka se neutemeljeno zavzema za razširitev izjeme (posebne ureditve) za mobilne delavce v večji meri za tožnika. Izjeme od splošnega pravila se po razlagalnih pravilih tolmači ozko. Sodišče prve stopnje je pravilno tožnika le za tiste dni, ko ni opravil nobenega linijskega prevoza potnikov, krajšega od 50 kilometrov, štelo za mobilnega delavca, za katerega velja posebna ureditev delovnega časa.
ZDR-1 člen 6, 6/1, 13, 13/1, 34, 35, 43, 43/2, 45, 48, 48/1, 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3. ZPP člen 72, 72/2, 321, 321/2, 321/3, 339, 339/1. URS člen 49. ZVZD-1 člen 5, 12, 12/1. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 9, 9/2. Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 (14.09.2021) člen 5, 5/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pogoj PCT - COVID-19 - odklonitev testiranja - sorazmernost ukrepa - ustavna odločba - osebni podatki - diskriminacija - osebna okoliščina
Zmotno je pritožbeno vztrajanje, da toženec za sprejem aktov, s katerimi je od delavcev zahteval, da morajo izkazati pogoj PCT oziroma se samotestirati, ni imel podlage v zakonu in da bi morala biti takšna zahteva tudi določena v tožnikovi pogodbi o zaposlitvi. Ukrepe, ki se nanašajo na varno delovno okolje, je bil toženec kot delodajalec dolžan sprejeti, saj je bila to njegova zakonska dolžnost (45. člen ZDR-1, 5. člen ZVZD-1). Zahteva za izpolnjevanje pogoja PCT ni pomenila, da so se pogoji tožnikove zaposlitve spremenili ali enostranskega določanja obveznosti s strani delodajalca, kot zmotno očita pritožba.
ZFPPIPP člen 56, 126, 126/1, 126/2, 128, 355, 355/3-8, 357, 357/1. ZPP člen 343, 365, 365-1.
stečajni postopek - soglasje k plačilu stroškov stečajnega postopka - pravni interes delničarja ali družbenika - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - družbenik stečajnega dolžnika - procesna legitimacija dolžnikovega družbenika
ZFPPIPP le v izjemnih primerih družbeniku daje položaj stranke v postopku. To je le v fazi predhodnega postopka, ko sodišče odloča o predlogu za začetek stečajnega postopka. V tej zadevi gre za nadaljnji glavni postopek in za preizkus pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje o danem soglasju za plačilo stroškov postopka. Ker pritožnik ni stranka stečajnega postopka, zakon pa ne daje družbeniku pravice do pritožbe zoper sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka, njegova pritožba ni dovoljena.
DZ člen 141, 141/7, 141/8. ZNP-1 člen 41, 108. ZPP člen 253.
spor iz družinskih razmerij - stiki mladoletnega otroka s starši - sprememba sporazuma o stikih - sprememba ureditve stikov - izvrševanje stikov - spremenjene okoliščine - volja otroka - upoštevanje otrokovih želja - starejši mladoletnik - stiki v korist otroka - svobodno izražanje mnenja - sposobnost otroka, da izrazi svoje mnenje - bistveni vpliv na razvoj otroka - izvedensko mnenje, izdelano izven sodnega postopka - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje, se na podlagi 108. člena ZNP-1 navedbe centra za socialno delo v predlogu, mnenju in drugih pisanjih ter zaslišanje strokovnega delavca centra za socialno delo štejejo za izpovedbe osebe, ki ima o teh dejstvih posebno strokovno znanje. Mnenje CSD ima zelo pomembno vsebinsko in procesno težo, saj gre za strokovno mnenje organa, ki je tako kot sodišče dolžan delovati v največjo otrokovo korist. Sodna praksa se je večkrat izrekla, da je kakovostno mnenje CSD enako izvedenskemu mnenju oziroma ga lahko nadomesti. Če je podkrepljeno z ustrezno izpeljanim dokaznim postopkom sodišča, ima to lahko v njem zadostno podlago za pravilno odločitev.
Sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi utemeljeno ni upoštevalo izvedenskih mnenj, ki ji je predložil nasprotni udeleženec, saj ne gre za mnenja v smislu 253. člena ZPP (v zvezi z 41. členom ZNP-1), pač pa se navedeni mnenji lahko upoštevata le kot navedbe očeta (udeleženca), kot je sodišče utemeljeno navedlo in se je do obeh mnenj tudi opredelilo. Obširne pritožbene navedbe, ki se zavzemajo za upoštevanje navedenih mnenj kot dokazov, tako niso utemeljene.
Glede na starost mld. A., ki bo v kratkem dopolnil 18 let, se nasprotni udeleženec neutemeljeno sklicuje na svoje pravice kot starša mld. otroka, ki ne morejo imeti prednosti pred otrokovo koristjo.
Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/1, 12/2. OZ člen 299, 299/1, 378.
stroški postopka - povrnitev stroškov postopka - pravdni stroški po umiku tožbe - ustavitev postopka - soglasje k umiku tožbe - odvetniški stroški - odvetniška tarifa - zastopanje na naroku - zakonske zamudne obresti od stroškov postopka - pravočasnost zahteve za povrnitev zamudnih obresti od stroškov - prisoja zakonskih zamudnih obresti
Stranka je dolžna plačati odvetniku storitev po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik delo opravil, pomnoženi z vrednostjo točke v času plačila.
Glede na to, da je toženec v odgovoru na tožbo zahteval tudi plačilo zakonskih zamudnih obresti za primer zamude s plačilom stroškov postopka, pa ima pritožba prav, ko sodišču prve stopnje očita, da mu neutemeljeno ni dosodilo zakonskih zamudnih obresti.
Pogodbo o upravljanju je podpisala le večina solastnikov poslovno proizvodne stavbe. Glede na navedeno je tako za odločitev, ali tožeča stranka upravičeno zaračunava stroške receptorske službe toženi stranki bistveno, ali izvajanje receptorske službe predstavlja posel rednega ali izrednega upravljanja.
Posplošeno nasprotovanje trditvam nasprotne stranke na začetku vloge ali ob začetku (ali na koncu) podajanja trditev na naroku v smislu da: "v celoti prereka navedbe nasprotne stranke iz predhodne vloge, razen v delih, kjer se z njimi izrecno strinja" se v skladu z določilom drugega odstavka 214. člena ZPP ne upošteva.
V konkretnem primeru je bil za delitev stroškov uporabljen ključ delitve po kvadraturi. Ta uporabljen ključ dejansko predstavlja zakonsko predviden ključ delitve stroškov v sorazmerju s solastniškimi deleži. Glede na navedeno za odločitev v tem postopku ob izostanku trditev tožene stranke, da bi za delitev moral biti uporabljen kakšen drug, zanjo ugodnejši, veljavno dogovorjen delilni ključ, ni pravno odločilno, ali je bil sklep št. 8/5/6 z dne 15. 9. 2011, s katerim naj bi etažni lastniki na zboru lastnikov določili nov delilni ključ, ki je enak zakonsko predvidenemu delilnemu ključu, veljavno sprejet ali ne.
neizkoriščen tedenski počitek - vojak - misija - odškodnina za premoženjsko škodo - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev sodbe
Tožnik je podal trditveno podlago, v kateri je za večino opravil navedel, koliko časa je za njih porabil, vendar sodišče prve stopnje teh dejstev ni ugotavljalo, saj je očitno materialnopravno zmotno štelo, da je za odločitev bistveno le, da je tožnik opravil določeno (nekonkretizirano) nalogo na dan, predviden kot dan tedenskega počitka.
Ker tožnik uveljavlja odškodnino za premoženjsko škodo, ker je opravil več dela (prav v času predvidenega tedenskega počitka), mu lahko pripada odškodnina le za toliko ur dela, kot jih je dodatno opravil, ne pa pavšalno za osem ur vsak dan.
Dogovor o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju (2018) točka 1, 1/1, 1/2, 1/2-2, 1/3. ZDR-1 člen 6.
uvrstitev v plačni razred - javni uslužbenci - diskriminacija
V drugem odstavku I. točke Dogovora o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju je bil določen način uvrstitve delovnih mest v javnem sektorju iz Priloge 1 tega dogovora v plačne razrede. Pritožba zmotno navaja, da je osnovo za to uvrstitev predstavljalo zgolj delovno mesto in ne naziv. Iz Priloge I, na katero se sklicuje citirana določba, namreč izhaja, da je bilo povišanje uvrstitev plačnih razredov izvedeno za delovna mesta s pripadajočimi nazivi, to pa je skladno tudi s prvim odstavkom I. točke Dogovora, iz katerega izhaja, da je namen Dogovora izvedba spremembe uvrstitev delovnih mest in nazivov v plačne razrede.
Že določena preživnina se lahko zviša oziroma zniža le pod pogojem, da je prišlo do spremenjenih okoliščin, ki so bile podlaga za njeno določitev. Če sodišče spremenjenih okoliščin v smislu potreb upravičenca oziroma zmožnosti zavezanca ne ugotovi, ni podlage za spremembo preživnine, tudi ne v primeru, da slednja morebiti ni ustrezna in ne krije vseh upravičenčevih preživninskih potreb.
ZZZDR člen 12, 51, 51/1, 51/2, 59, 59/1. DZ člen 290, 290/1.
ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - posebno in skupno premoženje - določitev deležev na skupnem premoženju - izenačenost zakonske in izvenzakonske zveze - z delom pridobljeno premoženje zakoncev - nakup nepremičnine v času trajanja zakonske zveze - izročilna pogodba - darilo enemu od zakoncev - skupna denarna sredstva zakoncev - obligacijska pravica - stvarna pravica - trenutek pridobitve premoženja - neupravičena obogatitev - delež zakonca na skupnem premoženju - delitev skupnega premoženja
Skupno premoženje je lahko tudi tisto premoženje, ki je pridobljeno na podlagi pogodbe o preužitku, pa čeprav je pogodbo sklenil le eden od zakoncev. Vendar so v obravnavani zadevi dejanske okoliščine drugačne, saj je toženec sklenil pogodbo in pridobil obligacijsko pravico na izročitev nepremičnega premoženja od izročevalke oziroma preužitkarice v last in posest pred nastankom zunajzakonske skupnosti oziroma še preden je tožnico sploh spoznal.
Ko sta se pravdni stranki spoznali in kasneje vzpostavili zunajzakonsko skupnost, je toženec že razpolagal z obligacijsko pravico, ki je izvirala iz sklenjene preužitkarske pogodbe in je spadala v njegovo posebno premoženje. V primeru, ko je obligacijska pravica že del posebnega premoženja, spada v to premoženje tudi stvarna pravica pridobljena na njeni podlagi.