predodelitev otroka - bistveno spremenjene okoliščine - skupno starševstvo - konfliktnost med starši - sprememba ureditve stikov - sprememba višine preživnine
Tako se mora, navkljub temu, da DZ uveljavlja primarno načelo skupnega varstva in vzgoje, sodišče v postopku za predodelitev otroka osredotočiti na vprašanje, ali so se razmere, v katerih živi otrok, po času izdaje pravnomočne sodne odločbe o dodelitvi, spremenile. Po utrjenem stališču v sodni praksi morajo biti spremembe teh okoliščin bistvene. To pomeni, da sodišče v teh postopkih ne ugotavlja ponovno, na strani katerega od staršev so boljše možnosti za vzgojo in varstvo otroka, prav tako se ponovno ne ugotavlja, ali so te na obeh straneh primerne, pač pa mora odgovoriti na vprašanje, ali so se bistveno spremenile pravno relevantne okoliščine, na katerih sloni prvotna odločitev o varstvu in vzgoji otrok. Vsakršna posamična in manjša sprememba ne more povzročiti predodelitve otroka; iti mora za spremembo bistvenih, pravno relevantnih okoliščin, ki so utemeljevale sodno odločbo, ki naj bi se spremenila.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00064153
KZ-1 člen 158, 158/1. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 277/1-4, 437, 437/1.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - kaznivo dejanje razžalitve - zavrženje zasebne tožbe - konkretizacija zakonskega znaka - poseg v čast in dobro ime - dokazi za utemeljen sum - izkazanost utemeljenega suma
Kaznivo dejanje razžalitve iz člena 158/I KZ-1 je opredeljeno s prepovedano posledico, ki se izraža v razžaljenosti drugega oziroma prizadetosti njegove časti in dobrega imena, kar potrjuje zaključkom pritožbenega sodišča, da bo sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi le z izvedbo glavne obravnave lahko ugotavljalo razžaljenost oziroma prizadetost časti in dobrega imena zasebnih tožilcev, za kar se utemeljeno zavzema tudi pritožnica.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA
VSL00063978
OZ člen 197. ZDavP-2 člen 404. ZSZ člen 62, 62/1. ZPP člen 13, 70, 70-6, 279c, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-15.
program vodenja postopka - opredelitev pravne podlage za odločitev sodišča - pravica do izjave - izdatek za drugega - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - zavezanec za plačilo nadomestila - neposredni uporabnik nepremičnin - ne bis in idem - prirejenost upravnega in pravdnega postopka - predhodno vprašanje - protispisnost - izločitev sodnika - odklonitveni razlog - odprto sojenje - odmera stroškov - uporaba odvetniške tarife
Za presojo po 197. členu OZ je bistveno, kdo je bil zavezanec za plačilo NUSZ po zakonu in ne po odločbi upravnega organa. Ker je bila v skladu s prvim odstavkom 62. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (ZSZ) v obdobju od 15. 5. 2018 do 31. 12. 2018 za plačilo NUSZ zavezana toženka kot neposredna uporabnica zemljišča oziroma stavbe, ima tožnica na podlagi 197. člena OZ pravico, da od toženke kot zavezanke za plačilo NUSZ po zakonu, zahteva povračilo tistega, kar je plačala, pa bi po zakonu morala plačati toženka.
izvršba zoper družbenika izbrisane družbe - ustavitev izvršilnega postopka po uradni dolžnosti - prevzem dolga - Republika Slovenija
Sodišče prve stopnje v dani situaciji ni imelo podlage za ustavitev izvršilnega postopka po uradni dolžnosti in to ne glede na določbe ZOKIPOSR o prevzemu dolga. Tretji odstavek 17. člena ZOKIPOSR sicer res določa, da se z uveljavitvijo tega zakona šteje, da je Republika Slovenija prevzela dolg odgovornega družbenika do upnikov iz 6. točke 2. člena tega zakona pod pogoji, ki jih za prevzem dolga določa zakon, ki ureja obligacijska razmerja, in da je upnik v prevzem dolga privolil ter da so prenehala vsa zavarovanja dolga. Navedena določba pa ima zgolj materialnopravne učinke in ne predpisuje posledic le-teh na začete postopke izvršbe zoper odgovorne družbenike. Kakšen procesnopravni vpliv ima navedeni prevzem dolga na postopek izvršbe, ni določeno tudi v nobeni drugi določbi ZOKIPOSR.
stvarna pristojnost - dejanska in pravna podlaga - vrednost zahtevka
V skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP se, v kolikor imajo zahtevki v tožbi različno podlago ali če se uveljavljajo zoper več tožencev, določi pristojnost po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da imajo tožbeni zahtevki različno pravno in dejansko podlago. Zato se je pravilno, ker vrednost zgoraj citiranih (posameznih) zahtevkov ne presega 20.000,00 EUR, izreklo za stvarno nepristojno za odločanje o prvi, drugi, peti in sedmi točki tožbenega zahtevka, in je odločanje o citiranih zahtevkih utemeljeno odstopilo v reševanje okrajnemu sodišču.
Civilnopravno razmerje, ki naj bi po navedbah tožnice vsebovalo vse elemente delovnega razmerja, je prenehalo najkasneje s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi za določen čas z dne 17. 10. 2019, kar pomeni, da je tega dne izvedela za zatrjevano kršitev, t. j. da ji toženka obstoja delovnega razmerja pred tem datumom ne priznava, zato bi morala v nadaljnjih 30 dneh (tretji odstavek 200. člena ZDR-1) vložiti tožbo glede obstoja delovnega razmerja za čas od 1. 1. 2016 do 16. 10. 2019. Ker jo je vložila šele 30. 10. 2020, je rok zamudila.
ZD člen 163, 210, 210/2-3. ZPP člen 285, 335, 335/2-14, 365-32, 366.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitveni sklep - oporočno dedovanje - nujni delež - uveljavljanje pravice do nujnega deleža - prikrajšanje nujnega deleža - dedna odpravljenost - vračunanje daril v dedni delež - dopolnitev trditvene podlage - materialno procesno vodstvo - oporočni dedič - zakoniti dedič - neobrazloženost - napotitev dediča na pravdo - zahtevek za vračunanje daril - konkretizacija zahtevka - spor o dejstvih, od katerih je odvisna velikost dednega deleža - pogoji za prekinitev zapuščinske obravnave in napotitev na pravdo - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje je očitno štelo, da so med strankama sporna dejstva iz 3. točke drugega odstavka 210. člena ZD, vendar pa teh dejstev ni opredelilo in ni navedlo razlogov, zakaj šteje pravico oporočnega dediča za bolj verjetno, ampak je naredilo zgolj goli pravni zaključek, da šteje pravico nujnega dediča za manj verjetno. Izpodbijanega sklepa zato niti ni mogoče preizkusiti, s čimer je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Zahteva dediča, ki uveljavlja vračunanje daril oziroma celo zahteva od sodišča ugotovitev, da vrednost prejetih daril presega vrednost nujnega deleža sodediča, mora biti konkretizirana in ne zadošča zgolj sklicevanje na zapis o dedni odpravljenosti v zapustničini oporoki. Oporočni dedič bi moral navesti konkretno glede katerih daril zahteva vračunanje v dedni delež in v kakšni vrednosti, šele potem bi se nujni dedič o tem lahko izjavil in šele potem bi sodišče prve stopnje sploh lahko presodilo, katera dejstva so med strankama sporna in odločilo na podlagi 210. člena ZD.
Za ugoditev predlogu za preusmeritev izvršbe lahko zadostna že ocenjena vrednost nepremičnine, kot je navedena na Prostorskem portalu GURS, v kolikor ni trditev (in dokazov), ki bi govorili nasprotno.
Dolžnik mora namreč dejstvo, da druga nepremičnina zadošča za poplačilo upnikove terjatve, izkazati s stopnjo verjetnosti. Slednja pa je podana že, ko je razlogov, ki govorijo v prid posameznega zaključka, več od tistih, ki kažejo nasprotno.
Glede samega priznanja krivde ne more biti dvoma, da je bila to zavestna in prostovoljna odločitev obtoženca samega in ni šlo za dogovarjanje med njim in državno tožilko (in njegovo zagovornico), ki bi "rezultirala v sporazumu o priznanju krivde", kar pritožnik v pritožbi večkrat neutemeljeno in v nasprotju s spisovnimi podatki izpostavlja.
Šesti odstavek 285.č člena ZKP izrecno določa, da se obrazložitev sodbe, ki temelji na priznanju krivde, omeji samo na ugotovitev, da je obtoženec priznal krivdo pred predsednikom senata, ki je dano priznanje sprejel. Iz zapisnika o predobravnavnem naroku izhaja, da je predsednica senata pred sprejemom sklepa o priznanju krivde presodila, da je priznanje jasno in popolno ter podprto z drugimi dokazi v spisu. To je tudi obrazložila že na samem naroku, kot tudi v drugi točki izpodbijane sodbe. Poleg tega je treba še pojasniti, da je predsednica senata opravila predobravnavni narok na podlagi obtožnice, ki je postala pravnomočna po tem, ko je zunajobravnavni senat sodišča prve stopnje zavrnil ugovor obtoženčeve zagovornice s sklepom z dne 20.9.2022, kar pomeni, da je šlo pred priznanjem krivde za visoko stopnjo verjetnosti, da je obtoženec obravnavano kaznivo dejanje storil, zato je predsednica senata na podlagi priznanja krivde, ki je bilo podprto z dokazi, utemeljeno prišla do prepričanja o njegovi krivdi (drugi odstavek 3. člena ZKP).
ZIZ člen 15, 38, 38/5. ZPP člen 343, 343/1, 343/3, 365, 365-1.
ustavitev izvršbe - pravni interes za vložitev pritožbe - nedovoljena pritožba - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvršbo zaradi poplačila dolga ustavilo, kar je dolžniku v korist in zato zanj ne predstavlja neugodne odločitve. Glede na navedeno dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper ustavitev izvršbe. Odsotnost pravnega interesa za pritožbo pomeni, da ta ni dovoljena (prvi in četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Zato jo je pritožbeno sodišče zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti - podaljšanje varnostnega ukrepa - prostovoljno zdravljenje
Okoliščina, na katero se smiselno sklicuje zagovornik, in sicer, da se je A. A. že pred tem datumom samovoljno zdravil na prostosti, se ne more vštevati v izrečen varnostni ukrep, kot to zmotno meni zagovornik, ampak je potrebno upoštevati pravnomočno izvršljivo odločbo sodišča prve stopnje, ki dne 10. 6. 2020, sploh še ni bila pravnomočna in se zato ukrep po odločbi sodišča sploh še ni izvrševal.
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/1-1, 14/1-2, 235, 235/2, 242, 242/2, 278, 278/3. ZPP člen 140, 142, 142/6, 339, 339/2, 339/2-8.
insolventnost dolžnika - predhodni stečajni postopek - odločanje o začetku stečajnega postopka - postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - vročanje predloga za začetek stečajnega postopka - vročitev predloga dolžniku - osebna vročitev - vročanje sodnih pisanj na podlagi fikcije vročitve - fikcija vročitve - nastop fikcije vročitve - obvestilo o pisanju v hišnem predalčniku - rok za dvig pisanja - oprava vročitve s potekom 15 dnevnega roka - vročitev v hišni predalčnik - fizični prejem pisanja - odsotnost vročitve - nevročitev - izpodbijanje sklepa o začetku postopka - pritožbeni razlogi - neobstoj terjatve - pritožba družbenika - pravne posledice uspešne uveljavitve izpodbojnega zahtevka
Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka (fikcija vročitve).
Neutemeljene so pritožbene trditve, da terjatev predlagatelja ne obstoji, saj pritožnika tega pritožbenega razloga ne moreta uspešno pritožbeno uveljavljati. Dolžnik bi moral slednje uveljavljati (že) v ugovoru (drugi odstavek 235. člena ZFPPIPP). Pritožbeni okvir družbenika dolžnika pa je v primerjavi s pritožbo, ki jo lahko zoper sklep vloži dolžnik, tudi zožen. Družbenik lahko sklep o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom izpodbije le, če dokaže, da dolžnik ni insolventen niti po 1. niti po 2. točki prvega odstavka 14. člena ZFPPIPP.
potrebe otroka in zmožnosti staršev - znižanje preživnine - preživninska obveznost
Sodišče prve stopnje je glede na ugotovljeno dejansko stanje, ki ga pritožnik s pritožbenimi navedbami ni uspel izpodbiti, pravilno zaključilo, da predlagatelj trditev o občutno spremenjenih okoliščinah na njegovi strani v zvezi z njegovo zmožnostjo plačevati že določeno preživnino (nazadnje od 1. 2. 2021 dalje v znesku znesek 112,07 EUR mesečno) ni dokazal in da njegovemu predlogu za zmanjšanje preživnine ne gre slediti.
izvedensko mnenje - nagrada in stroški za izvedensko delo - pravica do nagrade - pravilnost izvedenskega mnenja - dopolnitev mnenja - dopolnilno izvedensko mnenje - ponarejen podpis - fotokopija listine
Izvedenec je na podlagi predloženega gradiva podal svoje mnenje, ki je strokovno, temeljito, jasno in natančno, brez očitnih pomanjkljivosti ali nedoslednosti. Pojasnil je tudi, da bi v določenih drugačnih okoliščinah (ob dodatnem gradivu in katerem) lahko opravil natančnejšo preiskavo. Toda ne drži, da bi bil dolžan izvedenec sodišče pozivati na dodatno gradivo, saj so stranke tiste, ki ga morajo priskrbeti.
ODZ paragraf 948.. ZPP člen 285, 318, 318/1, 318/1-3.
preklic darila- huda nehvaležnost - oblika preklica darila - enostranska izjava volje - učinki preklica darila - vrnitev darila kot posledica preklica - kondikcijski zahtevek - nesklepčnost tožbenega zahtevka - materialno procesno vodstvo - opozorilo nasprotne stranke - vmesni ugotovitveni zahtevek- pravni interes za ugotovitveno tožbo - prejudicialno pravno razmerje (predhodno vprašanje)
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje o nesklepčnosti 1. točke tožbenega zahtevka, s katero je tožnik zahteval, da se ugotovi, da predstavlja kupnina za nepremičnino parc. št. 1698, k.o. ... darilo tožnika tožencu (kot kupcu nepremičnine) in se prekliče. Kajti preklic darila zaradi hude nehvaležnosti (po paragrafu 948 Občega državljanskega zakonika, v nadaljevanju: ODZ) je enostranska izjava volje naslovljena na obdarjenca, pri čemer je darilo preklicano že s sprejemom izjave o preklicu, zato se preklic darila ne uveljavlja po sodni poti (z oblikovalnim zahtevkom); posledično preklic darila zaradi hude nehvaležnosti nima za posledico oblikovalnega zahtevka, temveč le kondikcijski zahtevek za vrnitev darovane stvari.
DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00063885
DZ člen 138, 138/1. URS člen 54. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 18.
zaupanje otroka v vzgojo in varstvo - skupno starševstvo - skupno varstvo in vzgoja otroka - največja korist otroka - načelo kontinuitete vzgoje in varstva - upoštevanje (ugotavljanje) otrokovih želja - neformalni razgovor otroka s sodnikom - izvedensko mnenje - računalniške igre - pravica do izjave
Družinski zakonik uveljavlja odločitev o skupnem varstvu in vzgoji kot prvenstveno odločitev. Otroka sme zaupati v varstvo in vzgojo le enemu od staršev samo takrat, kadar to zahteva otrokova korist.
Sodišče je ustrezno določilo skupno vzgojo in varstvo v t.i. rezidenčni obliki, po kateri je otrok večji del časa pri enem staršu, tu pri očetu. Odločitev upošteva izrecno željo 13-letnega otroka in načelo kontinuitete, pri čemer je skupno starševstvo primarno in utemeljeno, oče kot rezidenčni roditelj pa kljub pomanjkljivostim pri vzgoji zanjo ni neprimeren.
Ker 3. točka četrtega odstavka 190. člena ZSKZDČEU-1 določa, da mora domače sodišče v primeru, če oseba, zoper katero naj bi se denarna sankcija izvrševala, predloži dokazilo, da je znesek iz denarne sankcije v celoti ali delno plačan ali izvršen na drug način v katerikoli državi članici, organu države izdaje, ki je izdal odločbo, določiti primeren rok, ki ne sme biti daljši od enega meseca, v katerem naj mu ta pošlje ali dopolni potrdilo ali posreduje dodatne podatke, potrebne za odločitev, ter ga opozoriti, da bo izvrševanje po neuspešnem poteku roka v celoti ali delno zavrnilo, je sodišče prve stopnje opravilo ustrezne poizvedbe pri pristojnem organu države izdaje.
Ta dopis je bil pristojnemu organu države izdaje vročen 5. 10. 2022, vendar sodišče nanj vse do 24. 1. 2023, ko je bila zadeva predložena pritožbenemu sodišču v reševanje, ni dobilo nobenega odgovora.
Ob taki procesni situaciji je pritožbeno sodišče štelo, da je storilec s predloženim potrdilom o plačilu s potrebno stopnjo verjetnosti izkazal, da je globo in stroške postopka že poravnal, saj se glede na menjalni tečaj v času izdaje odločbe plačani znesek ujema z zneskom 2/3 izrečene kazni in stroškov postopka, plačilo pa je bilo izvršeno v roku 4 dni od izdaje odločbe na račun Ministrstva za finance Republike Hrvaške.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00064561
OZ člen 336, 336/1, 356, 356/1, 356/2, 365, 365/1, 365/2. ZIZ člen 15, 44, 44/1, 53, 53/2. ZPP člen 7, 212.
ugovor - zastaranje - glavnica - zakonske zamudne obresti - terjatev - sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan - obrazloženost ugovora - trditveno in dokazno breme dolžnika - uveljavljanje ugovora zastaranja - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - dajatveni del sklepa o izvršbi kot izvršilni naslov - glavna in stranska terjatev
Pri izvršbi na podlagi verodostojne listine zastaranje začne teči šele s pravnomočnim končanjem takega postopka.
Dolžnica je v obravnavani zadevi ugovarjala sklepu o izvršbi v celoti, in predlaga razveljavitev le-tega. Ugovor je primarno vložila iz razloga zastaranja in v zvezi s tem navedla da: – je upnik vložil predlog za izvršbo na podlagi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine VL 135603/2010 z dne 30. 9. 2010, ki je postal pravnomočen in izvršljiv 16. 10. 2010, – terjatve na podlagi sodnih odločb zastarajo v roku 10 let od pravnomočnosti in izvršljivosti odločbe in da – je bila predmetna izvršba vložena 15. 7. 2021 na podlagi sklepa, pravnomočnega dne 16. 10. 2010, ter je terjatev zastarala, saj je 10 letni zastaralni rok že potekel. Takšna trditvena podlaga v ugovoru omogoča sklep, da je dolžnica ugovarjala tudi zastaranje zakonskih zamudnih obresti. Pojem „terjatev“ namreč zajema tako glavnico, kot tudi zakonske zamudne obresti in stroške postopka (kar je oboje stranska terjatev).
stvarna pristojnost - delovni spor - študentsko delo - razveljavitev sklepa - obvezno usposabljanje
V konkretni zadevi gre za spor med tožnico kot študentko in toženko kot izvajalko obveznega študijskega usposabljanja, zaradi poškodbe, za katero tožnica zatrjuje, da jo je utrpela med usposabljanjem pri toženki, zato je podana stvarna pristojnost delovnega sodišča, čeprav pravdni stranki nista imeli sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Na kakšni podlagi je imela tožnica sklenjeno zavarovanje za primer poškodbe pri delu, ni pomembno, prav tako ne, da ni šlo za opravljanje volonterskega pripravništva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00064198
OZ člen 41, 41/1, 41/2, 86, 86/1, 569, 569/1. ZPP člen 215.
posojilna pogodba - ničnost posojilne pogodbe - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - izpodbijanje pogodbe - brezobrestno posojilo - ocena verodostojnosti izpovedbe - nagib za sklenitev pravnega posla - nagib za sklenitev neodplačne pogodbe - dokazno breme - odločanje po pravilu o dokaznem bremenu
Četudi je bila pogodba sklenjena med neznankama, brez obresti in je notarske stroške kril toženkin sin, je bilo dokazno breme neresničnosti tistega, kar je zapisano v notarski listini, na strani tožnice. Kljub vsem izpostavljenim (nenavadnim) okoliščinam, tožnica takšnega bremena ni zmogla. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 215. člena ZPP. Šele po izvedbi vseh dokazov, ko zaradi neprepričljivosti in neskladnosti obeh pravdnih strank ni moglo zanesljivo ugotoviti dejstev o sporni pogodbi, je odločilo na podlagi pravila o dokaznem bremenu in utemeljeno sledilo vsebini posojilne pogodbe.
Dokazno breme o utemeljenosti tožbenega zahtevka je bilo na tožnici. Čeprav sta bili obe pravdni stranki nekonsistentni in deloma neprepričljivi ter je toženka v spis vložila ponarejeno pogodbo, tožnici tožbenih trditev ni uspelo dokazati.