tožba zoper državo - zavrženje tožbe - pritožba zoper sklep o zavrženju tožbe - procesna predpostavka za vložitev tožbe - predhodni postopek pred državnim odvetništvom - predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora - predhodni postopek kot procesna predpostavka - pravica do sodnega varstva
V obravnavani zadevi ni sporno, da tožnik predhodnega postopka poskusa mirne rešitve spora ni sprožil. Ker mora biti predhodni postopek začet (in neuspešno končan) že pred vložitvijo tožbe, je neutemeljen pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče pritožnika med postopkom obvestiti o dolžnosti vložitve predloga za mirno rešitev spora.
zavrženje tožbe - razveljavitev prvostopenjskega sklepa o zavrženju tožbe - vrnitev zadeve v nadaljnji postopek - vložitev tožbe - priloge tožbe - nezadostno število izvodov tožbe - nezadostno število prilog - formalna pomanjkljivost - poziv na predložitev zadostnega števila izvodov vloge - zadostno število predloženih vlog ali prilog - tožba in nasprotna tožba - vložitev nasprotne tožbe - obravnavanje nasprotne tožbe - zadostno število izvodov tožbe - število prilog - vloga v nezadostnem številu izvodov - domneva umika - domneva umika vloge - razlaga zakona - pravica stranke do izjave v postopku
S tem, ko je tožnica hkrati z odgovorom na tožbo vložila nasprotno tožbo s prilogami v dveh izvodih, je zadostila pogoju, da mora biti vloga s prilogami vložena v zadostnem številu izvodov, to je za sodišče in nasprotno stranko. Formalni vpis nasprotne tožbe pod novo opravilno številko ni neodvisen od postopka po tožbi, v katerem je bila toženki nasprotna tožba s prilogami že vročena in je nanjo celo odgovorila.
Po stališču vrhovnega sodišča ustavno skladna razlaga narekuje takšno razlago določbe (takrat) šestega (sedaj petega) odstavka 108. člena ZPP, da se priloga, ki tudi po pozivu sodišča ni priložena v zadostnem številu izvodov, šteje za umaknjeno, medtem ko sodišče vloge, h kateri je ta priloga priložena, zgolj zaradi pomanjkljivosti (tj. nezadostnega števila izvodov priloge oz. neskladja priloge z izvirnikom) ne zavrže.
ZZK člen 16, 101, 101/1, 141. ZPP člen 286b, 286b/a, 339, 339/2, 339/2-8.
izbrisna tožba - neveljavnost vknjižbe v zemljiško knjigo - javno dobro - ukinitev statusa javnega dobra - pravica do izjave - pravočasno uveljavljanje kršitev določb pravdnega postopka
Vpis javnega dobra v zemljiško knjigo je temeljil na seznamu (141. člen ZZK), zato je prvo sodišče pravilno ugotovilo, da je parcela št. 1/1 javno dobro. Pri tem je nepomembno, kakšno je stanje te nepremičnine v naravi oziroma, da je to zemljišče zaraščen gozd in da ceste oziroma poti na tem zemljišču nikoli ni bilo, kot trdi pritožnik, saj to na status parcele št. 1/1 kot javnega dobra ne vpliva.
Pritožnikova trditev, da ni imel možnosti podajati navedb oziroma izjav, je neupoštevna že zato, ker je prepozna, saj bi pritožnik moral uveljavljati zatrjevane kršitve določb postopka na naroku, česar ni storil (prvi odstavek 286.b člena ZPP).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00064395
ZKP člen 358, 358-3, 364, 364/7, 371, 371/1, 371/1-11, 392, 392/1, 392/4. KZ-1 člen 20, 20/2, 196, 196/1, 196/2.
kršitev temeljnih pravic delavcev - razveljavitev sodbe - sodba nima razlogov - plača - slabo finančno stanje - objektivna nezmožnost
Kaznivo dejanje po 196. členu KZ-1 ni podano, če delodajalec oziroma oseba, ki v skladu z ustreznimi pooblastili odloča o pravicah iz navedenega člena, ne zmore plačati obveznosti do svojih delavcev iz objektivnih razlogov, ker nima dovolj sredstev za izpolnitev svojih obveznosti do delavcev in obenem ne gre za naklepno povzročitev slabega finančnega stanja. Izplačilo plače delavcu ter predpisanih prispevkov prvenstvena dolžnost delodajalca, ki jo mora izpolniti pred vsemi drugimi obveznostmi družbe in da poslovanja podjetja ni dopustno ohranjati na račun neizplačila plač in drugih prejemkov delavcem. Če poslovanje podjetja ne dosega pričakovanih in potrebnih (finančnih) rezultatov, je potrebno sprejeti ekonomske ukrepe, ki jih predvidevata ZDR-1 in ZFPPIPP.
Vprašanje osredotočenosti suma in z njim povezano priznanje procesnopravne subjektivitete posameznika je dejansko vprašanje, presoja osredotočenosti suma pa je pomembna z vidika presoje morebitne kršitve privilegija zoper samoobtožbo.
URS člen 19, 19/1, 19/2, 35, 51, 51/3. ZDZdr člen 39, 61, 63.
psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - prisilen ukrep - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - hujše ogrožanje zdravja ali premoženja - zmožnost presoje realnosti - psihična bolezen - paranoidna shizofrenija - zdravstvena dokumentacija - odklanjanje zdravljenja (terapije) - omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - dokaz s sodnim izvedencem - premestitev na odprti oddelek
Pri udeležencu gre za hudo psihično bolezen, razvijajočo se paranoidno shizofrenijo (ob znani genetski obremenjenosti v tej smeri), zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 51.
stroški in nagrada sodnega cenilca - odmera nagrade - vrednost točke - sprememba vrednosti točke - rast cen
Določba 51. člena Pravilnika je podnormirana in kot taka po oceni pritožbenega sodišča ne pomeni samostojne podlage, ki cenilcu omogoča zahtevo za zvišanje nagrade, sodišču pa, da cenilcu tako zahtevano povišanje prizna.
DRUŽINSKO PRAVO - MEDICINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00065511
ZNP-1 člen 26, 26/1, 45, 45/2. DZ člen 151, 151/4, 165. ZPacP člen 2, 2-19, 35, 35/2.
razmerja med starši in otroki - izvajanje starševske skrbi - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - cepljenje otrok - COVID-19 - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - udeležba mladoletnega otroka v postopku - izjava mladoletnega otroka - opravljanje procesnih dejanj - sodelovanje otroka, ki je dopolnil 15 let, v postopku - medicinski poseg - privolitvena sposobnost - začasna odredba o zdravniškem pregledu ali zdravljenju - pogoj za izdajo začasne odredbe - umik predloga - pristojnost sodišča
B. B. kot udeleženec v postopku lahko samostojno opravlja procesna dejanja. Utemeljen je zaključek, da bi bila predlagana začasna odredba, ki bi B. B. preprečevala privolitev v medicinski poseg do nastopa bodočega negotovega dejstva, v nasprotju z zdravstvenimi predpisi, na podlagi katerih se B. B. lahko sam odloči za poseg.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00067472
ZKP člen 105. KZ-1 člen 211, 211/1.
premoženjskopravni zahtevek - smrt oškodovanca - smrt oškodovanca v teku postopka na prvi stopnji - zapuščina - dediči - dediščinska skupnost - priglasitev premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku - kaznivo dejanje goljufije - opis kaznivega dejanja - lažnivo prikazovanje dejanskih okoliščin - preslepitveni namen
S smrtjo oškodovanca med kazenskim postopkom, vendar že po priglasitvi premoženjskopravnega zahtevka, je terjatev na povrnitev škode, ki izvira iz kaznivega dejanja, postala del zapuščine po pokojnem oškodovancu. Ker zapuščinski postopek še ni bil pravnomočno končan, so dediči še v dediščinski skupnosti, kar pomeni, da predstavlja njihova terjatev do obdolženca na povrnitev škode iz kaznivega dejanja del še nerazdeljenega skupnega premoženja.
Odločba o premoženjsko pravnem zahtevku, ki se glasi na dediče po pokojnem oškodovancu B. B., čeprav ti poimensko še niso določeni (znani), je materialno pravno pravilna in izvršljiva. Dediči bodo poimensko določeni takrat, ko bo zapuščinsko sodišče s (pravnomočnim) sklepom o dedovanju dokončno ugotovilo dediče po pokojnem oškodovancu in njihove dedne deleže.
Prvi odstavek 363. člena ZPP določa, da je zoper sklep prvega sodišča dovoljena pritožba, če ni v tem zakonu določeno, da pritožbe ni. Skladno s tretjim odstavkom 270. člena ZPP zoper sklep procesnega vodstva ni pritožbe.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL00065365
KZ-1 člen 257, 257/3. ZSPJS člen 32, 32/4. KPJS člen 46, 46/1, 46/2, 46/3. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (1994) člen 90.
zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - stalna pripravljenost za delo - dodatek za stalno pripravljenost - pisna odredba - javni uslužbenci - visokošolski zavod - fakulteta - namen pridobitve protipravne premoženjske koristi
Skop normativni okvir instituta dodatka za stalno pripravljenost je moč napolniti z ustrezno vsebino, ki jo je prvostopenjsko sodišče pravilno zamejilo s potrebno presojo individualne odreditve stalne pripravljenosti konkretnemu javnemu uslužbencu. S hierarhično uporabo in razlago zakonov in drugih relevantnih predpisov s področja delovnih razmerij je moč ugotoviti, da odrejanje stalne pripravljenosti na delo v visokošolskih organizacijah z nobenim zakonom ali drugim predpisom ni izključeno.
Delodajalec mora delavcu plačati vsako odrejeno delo, ki presega z delovnopravno pogodbo dogovorjen obseg dela. V postopku ni bilo s potrebno gotovostjo ugotovljeno, da je obtoženi izrabil svoj položaj, da bi javnim uslužbencem pridobil protipravno premoženjsko korist. Javni uslužbenci so sicer prejeli dodatek za stalno pripravljenost, do katerega glede na naravo in vsebino dela niso bili upravičeni, po predmetnih sklepih pa jim je bilo izplačano tisto, kar jim je bilo odrejeno, t. j. dodatno delo, ki ga Fakulteta X. zaradi omejitev izplačil ni mogla izplačati, do izplačila pa so bili upravičeni. Glede na sicer pravilno ugotovljeno dejansko stanje, da so javni uslužbenci prejeli plačilo za nadurno delo oziroma za povečan obseg dela, pa je napačen zaključek prvostopenjskega sodišča, da naj bi obtoženi z izdajo sklepov zasledoval namen pridobitve protipravne premoženjske koristi drugemu (javnim uslužbencem).
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - dovolitev izvršbe - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka
Sodišče prve stopnje je v obravnavanem primeru že v fazi pred dovolitvijo izvršbe na naroku preverjalo in ugotavljalo dejstva, ki se nanašajo na realizacijo izvršilnega naslova. Zato je pritrditi pritožbi, da je ravnalo v nasprotju z načelom stroge formalne legalitete, ki sodišče v izvršilnem postopku zavezuje. Ugotavljanje (morebiti) med strankama izvršilnega postopka spornih dejstev, ki se nanašajo na realizacijo obveznosti iz izvršilnega naslova, je predmet ugovornega postopka, če je ugovor zoper sklep o izvršbi vložen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00064342
KZ-1 člen 211, 211/1. ZKP člen 18, 18/1, 371, 371/2.
kaznivo dejanje goljufije - procesna sposobnost - dokazni predlog z novim izvedencem
O odločilni okoliščini, in sicer obdolženkini sposobnosti sodelovati na glavni obravnavi, je izvedenec podal povsem ustrezne in prepričljive razloge, zato mu je sodišče prve stopnje tudi sledilo in utemeljeno zavrnilo dokazni predlog za pritegnitev drugega izvedenca.
DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00063762
ZIZ člen 272. DZ člen 69.
zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - pritožba zoper sklep o ugovoru zoper sklep o zavarovanju - vlaganja skupnega premoženja v posebno premoženje zakonca - vlaganja v posebno premoženje enega zakonca ali tretje osebe - razpolaganje s skupnim premoženjem - začasna odredba - skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje - nova stvar - načelo kontradiktornosti
Začasna odredba, katere namen je zavarovanje, je lahko učinkovita le, če je izdana v hitrem postopku; v določenih primerih tudi brez vnaprejšnjega opozorila toženi stranki. Obravnavana zadeva je tak primer.
Tožnica zatrjuje vlaganje v toženčevo premoženje, katerega rezultat je nova stvar. Tako vlaganje je skladno s sodno prakso in materialnimi predpisi, ki so bili v veljavi v času vlaganja (do uveljavitve SPZ), lahko privedlo do sprememb na stvarnopravnem področju. Tudi vlaganje skupnega premoženja zakoncev v premoženje tretje osebe (premoženje toženčevega očeta) se je lahko odrazilo na stvarnopravnem področju.
Ker s skupnim premoženjem zakonca lahko razpolagata le skupaj (kot kolektiv), je utemeljena prepoved odsvojitve in obremenitve v sklepu določenega premoženja; ne zgolj deleža, ki ga tožnica uveljavlja.
URS člen 26. ZNPPol člen 1, 1/2, 4, 6, 8, 8/1, 33.
pravica do povračila škode po 26 čl. URS - plačilo denarne odškodnine - premoženjska škoda - protipravno ravnanje policista - protipravno ravnanje nosilca oblasti - kvalificirana stopnja napačnosti - presoja sklepčnosti tožbe - nedovoljeni informativni dokazi
Protipravno ravnanje je pravni standard, ki ga na podlagi s strani tožnika zatrjevanega in ugotovljenega dejanskega stanja napolni sodišče v vsakem posameznem primeru. Protipravnost pri vodenju policijskih postopkov ni podana pri vsaki zmotni presoji ali kršitvi postopka, podana je le, če gre za t. i. kvalificirano stopnjo napačnosti. Materialnopravno podlago za presojo pravilnosti ravnanja policistov predstavljajo določbe Zakona o nalogah in pooblastilih policije. Temeljne dolžnosti policije so: zagotavljanje varnosti posameznikom in skupnosti, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter krepitev pravne države.
Tožnik mora, če želi v pravdi uspeti, navesti dejstva, iz katerih izhaja utemeljenost njegovega tožbenega zahtevka ter navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. S tezo, da je bil žrtev sistematičnega in kontinuiranega policijskega nadlegovanja in nadzora, se tožnik ne more izogniti zahtevi po (vsaj osnovni) konkretizaciji (opisu) posameznih dogodkov (neupravičenih intervencij) in posameznih ravnanj policistov ob teh dogodkih. Tožnik bi moral trditve o dogodkih in ravnanjih policije substancirati na način, da bi jih bilo mogoče v dokaznem postopku preveriti, ter oceniti, ali je policija zlorabila svoja pooblastila. Ob upoštevanju dejstva, da je lokal F. obratoval tudi v nočnem času, ni mogoče izključiti, da je bil razlog za navzočnost policije opravljanje policijskih nalog. Prisotnost policije v gostinskem lokalu, tudi če je zelo pogosta, sama po sebi še ne predstavlja protipravnosti, zato bi moral tožnik glede ravnanj policije v domnevno številnih neupravičenih intervencijah v lokalu pojasniti, katera konkretna ravnanja ob konkretnih dogodkih šteje za golo nadlegovanje in neupravičen nadzor. Le ustrezno konkretizirana trditvena podlaga bi omogočala nadaljnjo presojo o sistematičnosti oziroma kontinuiranosti ravnanj, ter kvalifikacijo, da gre za ravnanja z elementi protipravnosti. Ker ob tem, da ni nasprotoval ugotovitvam o konkretnih prekrškovnih postopkih, tožnik ni konkretiziral svoje teze o policijskem šikaniranju, je teza ostala na ravni pavšalnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSM00063961
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZIZ člen 272, 272/1.
odločanje o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi - prepoved unovčitve garancije - neodvisna bančna garancija - zloraba pravic iz bančne garancije - verjetnost obstoja nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - uveljavljanje bistvene kršitve določb postopka - kršitev pravice stranke do izjave
Glede na naravo in namen izdane neodvisne bančne garancije kot samostojnega in od temeljnega posla neodvisnega sredstva zavarovanja obveznosti, je po ustaljenem stališču sodne prakse, začasno odredbo na prepoved izplačila zneska po garanciji dopustno izdati le v izjemnih primerih, ko je ravnanje upravičenca iz garancije zvijačno oz. ko z unovčenjem garancije zlorablja svoje pravice iz nje. Upnik mora izkazati veliko verjetnost zlorabe pravic, ki je že na prvi pogled očitna, ne da bi to terjalo izvedbo poglobljenega in obsežnega dokaznega postopka. Obširna zatrjevanja upnika in dolžnika in njuno razhajanje glede vprašanja dobre izvedbe posla, je sodišče prve stopnje pravilno označilo kot sporna vprašanja o temeljnem poslu, ki ne kažejo na očitno zlorabo pravic dolžnika iz dane bančne garancije (tč. 13-15 obrazložitve sklepa). To, ali so dela bila izvedena skladno s Pogodbo in tehničnimi specifikacijami oziroma razpisno dokumentacijo (tudi to ali je bilo izvedeno šestmesečno poskusno obratovanje) je med strankama sporno in tega vprašanja brez poglobljenega in obširnega dokaznega postopka ni mogoče razrešiti.
Posplošeno sklicevanje na trditve, ki jih je tožnik uveljavljal v postopku pred sodiščem prve stopnje, za pritožbeni postopek ne zadošča. Sodišče druge stopnje lahko, ker gre za samostojen postopek, pri preizkusu pravilnosti in zakonitosti izpodbijane sodbe upošteva samo tiste dejanske in pravne trditve, ki jih je tožnik v pritožbi opredeljeno navajal in ustrezno konkretiziral.
škodni dogodek - pravična denarna odškodnina - povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - telesne poškodbe in okvara zdravja - odmera denarne odškodnine - povprečna neto plača - primerljiva odškodnina - skaženost - delni umik tožbenega zahtevka - odločanje o umaknjenem delu zahtevka - vpliv znižanja tožbenega zahtevka na uspeh strank v pravdi - povračilo stroškov glede na uspeh v pravdi - prekoračitev tožbenega zahtevka - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje
Odmerjena odškodnina je primerljiva z odškodninami za podobno škodo, hkrati pa upošteva vse individualne značilnosti nepremoženjske škode, ki jo je in bo utrpel tožnik. Pravilno odseva razmerje med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje.
Sodišče je prekoračilo tožbeni zahtevek. V takem primeru je potrebno glede na naravo prekoračitve zahtevka s sklepom sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti v ponovno sojenje.
ZS člen 6, 83, 83a, 83a/1. ZPP člen 8, 108, 226, 226/2. ZDSS-1 člen 34, 34/1. ZVZD-1 člen 5, 12, 19. ZDR-1 člen 6, 33, 34, 35, 45, 45/1, 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3. ZPacP člen 10.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - listina v tujem jeziku - zaščitna maska - epidemija - test sorazmernosti - diskriminacija - dostop do sodišč
Po drugem odstavku 226. člena ZPP mora stranka listini, sestavljeni v tujem jeziku, predložiti overjeni prevod. Listine, ki ji ni priložen prevod v slovenskem jeziku, ni mogoče upoštevati in dokazno oceniti. Ker ne obstaja dolžnost sodišča, da stranko poziva k predložiti prevoda listine, poleg tega pa je na predložitev prevoda opozorila toženka v odgovoru na tožbo, ni utemeljena pritožbena navedba, kako bi moralo sodišče prve stopnje ravnati v okviru materialnega procesnega vodstva.
Tožnik ne zanika, da maske ni nosil niti potem, ko je že prejel pisno opozorilo toženke po prvem odstavku 85. člena ZDR-1, ponovna istovrstna kršitev pa zadošča za zakonitost izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.