ZNP-1 člen 319. ZUreP-3 člen 216, 216/2, 218, 218/2.
denarna odškodnina za razlaščeno nepremičnino - plačilo stroškov postopka - z razlastitvijo povezani stroški
139. člen Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) v poglavju Urejanja premoženjskih razmerij, prvi oddelek, Postopek za določitev odškodnine določa, da stroške postopka krije udeleženec, ki mu je naloženo plačilo odškodnine, če višina odškodnine presega vrednost, ki je bila v skladu z zakonom ponujena upravičencu pred začetkom sodnega postopka. V ostalih primerih krije stroške upravičenec.
postopek za vrnitev v prejšnje stanje - procesna strogost - zamuda roka ali dejanja postopka - obrazložitev predloga - pomanjkljiva trditvena podlaga - manjkajoče trditve - nadomeščanje pomanjkljivih trditev z dokazi - upravičen razlog za zamudo - bivanje v tujini - kratkotrajna odsotnost iz države
Iz tožnikovih pomanjkljivih dejanskih navedb ne izhaja upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Izvedba predlaganih dokazov manjkajočih trditev ne more nadomestiti, ker bi šlo za nedovoljen informativni dokaz.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 51.
stroški in nagrada sodnega cenilca - odmera nagrade - vrednost točke - sprememba vrednosti točke - rast cen
Določba 51. člena Pravilnika je podnormirana in kot taka po oceni pritožbenega sodišča ne pomeni samostojne podlage, ki cenilcu omogoča zahtevo za zvišanje nagrade, sodišču pa, da cenilcu tako zahtevano povišanje prizna.
Vprašanje osredotočenosti suma in z njim povezano priznanje procesnopravne subjektivitete posameznika je dejansko vprašanje, presoja osredotočenosti suma pa je pomembna z vidika presoje morebitne kršitve privilegija zoper samoobtožbo.
DRUŽINSKO PRAVO - MEDICINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00065511
ZNP-1 člen 26, 26/1, 45, 45/2. DZ člen 151, 151/4, 165. ZPacP člen 2, 2-19, 35, 35/2.
razmerja med starši in otroki - izvajanje starševske skrbi - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - cepljenje otrok - COVID-19 - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - udeležba mladoletnega otroka v postopku - izjava mladoletnega otroka - opravljanje procesnih dejanj - sodelovanje otroka, ki je dopolnil 15 let, v postopku - medicinski poseg - privolitvena sposobnost - začasna odredba o zdravniškem pregledu ali zdravljenju - pogoj za izdajo začasne odredbe - umik predloga - pristojnost sodišča
B. B. kot udeleženec v postopku lahko samostojno opravlja procesna dejanja. Utemeljen je zaključek, da bi bila predlagana začasna odredba, ki bi B. B. preprečevala privolitev v medicinski poseg do nastopa bodočega negotovega dejstva, v nasprotju z zdravstvenimi predpisi, na podlagi katerih se B. B. lahko sam odloči za poseg.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00067472
ZKP člen 105. KZ-1 člen 211, 211/1.
premoženjskopravni zahtevek - smrt oškodovanca - smrt oškodovanca v teku postopka na prvi stopnji - zapuščina - dediči - dediščinska skupnost - priglasitev premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku - kaznivo dejanje goljufije - opis kaznivega dejanja - lažnivo prikazovanje dejanskih okoliščin - preslepitveni namen
S smrtjo oškodovanca med kazenskim postopkom, vendar že po priglasitvi premoženjskopravnega zahtevka, je terjatev na povrnitev škode, ki izvira iz kaznivega dejanja, postala del zapuščine po pokojnem oškodovancu. Ker zapuščinski postopek še ni bil pravnomočno končan, so dediči še v dediščinski skupnosti, kar pomeni, da predstavlja njihova terjatev do obdolženca na povrnitev škode iz kaznivega dejanja del še nerazdeljenega skupnega premoženja.
Odločba o premoženjsko pravnem zahtevku, ki se glasi na dediče po pokojnem oškodovancu B. B., čeprav ti poimensko še niso določeni (znani), je materialno pravno pravilna in izvršljiva. Dediči bodo poimensko določeni takrat, ko bo zapuščinsko sodišče s (pravnomočnim) sklepom o dedovanju dokončno ugotovilo dediče po pokojnem oškodovancu in njihove dedne deleže.
Prvi odstavek 363. člena ZPP določa, da je zoper sklep prvega sodišča dovoljena pritožba, če ni v tem zakonu določeno, da pritožbe ni. Skladno s tretjim odstavkom 270. člena ZPP zoper sklep procesnega vodstva ni pritožbe.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL00065365
KZ-1 člen 257, 257/3. ZSPJS člen 32, 32/4. KPJS člen 46, 46/1, 46/2, 46/3. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (1994) člen 90.
zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - stalna pripravljenost za delo - dodatek za stalno pripravljenost - pisna odredba - javni uslužbenci - visokošolski zavod - fakulteta - namen pridobitve protipravne premoženjske koristi
Skop normativni okvir instituta dodatka za stalno pripravljenost je moč napolniti z ustrezno vsebino, ki jo je prvostopenjsko sodišče pravilno zamejilo s potrebno presojo individualne odreditve stalne pripravljenosti konkretnemu javnemu uslužbencu. S hierarhično uporabo in razlago zakonov in drugih relevantnih predpisov s področja delovnih razmerij je moč ugotoviti, da odrejanje stalne pripravljenosti na delo v visokošolskih organizacijah z nobenim zakonom ali drugim predpisom ni izključeno.
Delodajalec mora delavcu plačati vsako odrejeno delo, ki presega z delovnopravno pogodbo dogovorjen obseg dela. V postopku ni bilo s potrebno gotovostjo ugotovljeno, da je obtoženi izrabil svoj položaj, da bi javnim uslužbencem pridobil protipravno premoženjsko korist. Javni uslužbenci so sicer prejeli dodatek za stalno pripravljenost, do katerega glede na naravo in vsebino dela niso bili upravičeni, po predmetnih sklepih pa jim je bilo izplačano tisto, kar jim je bilo odrejeno, t. j. dodatno delo, ki ga Fakulteta X. zaradi omejitev izplačil ni mogla izplačati, do izplačila pa so bili upravičeni. Glede na sicer pravilno ugotovljeno dejansko stanje, da so javni uslužbenci prejeli plačilo za nadurno delo oziroma za povečan obseg dela, pa je napačen zaključek prvostopenjskega sodišča, da naj bi obtoženi z izdajo sklepov zasledoval namen pridobitve protipravne premoženjske koristi drugemu (javnim uslužbencem).
ZZK člen 16, 101, 101/1, 141. ZPP člen 286b, 286b/a, 339, 339/2, 339/2-8.
izbrisna tožba - neveljavnost vknjižbe v zemljiško knjigo - javno dobro - ukinitev statusa javnega dobra - pravica do izjave - pravočasno uveljavljanje kršitev določb pravdnega postopka
Vpis javnega dobra v zemljiško knjigo je temeljil na seznamu (141. člen ZZK), zato je prvo sodišče pravilno ugotovilo, da je parcela št. 1/1 javno dobro. Pri tem je nepomembno, kakšno je stanje te nepremičnine v naravi oziroma, da je to zemljišče zaraščen gozd in da ceste oziroma poti na tem zemljišču nikoli ni bilo, kot trdi pritožnik, saj to na status parcele št. 1/1 kot javnega dobra ne vpliva.
Pritožnikova trditev, da ni imel možnosti podajati navedb oziroma izjav, je neupoštevna že zato, ker je prepozna, saj bi pritožnik moral uveljavljati zatrjevane kršitve določb postopka na naroku, česar ni storil (prvi odstavek 286.b člena ZPP).
URS člen 19, 19/1, 19/2, 35, 51, 51/3. ZDZdr člen 39, 61, 63.
psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - prisilen ukrep - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - hujše ogrožanje zdravja ali premoženja - zmožnost presoje realnosti - psihična bolezen - paranoidna shizofrenija - zdravstvena dokumentacija - odklanjanje zdravljenja (terapije) - omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - dokaz s sodnim izvedencem - premestitev na odprti oddelek
Pri udeležencu gre za hudo psihično bolezen, razvijajočo se paranoidno shizofrenijo (ob znani genetski obremenjenosti v tej smeri), zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00064395
ZKP člen 358, 358-3, 364, 364/7, 371, 371/1, 371/1-11, 392, 392/1, 392/4. KZ-1 člen 20, 20/2, 196, 196/1, 196/2.
kršitev temeljnih pravic delavcev - razveljavitev sodbe - sodba nima razlogov - plača - slabo finančno stanje - objektivna nezmožnost
Kaznivo dejanje po 196. členu KZ-1 ni podano, če delodajalec oziroma oseba, ki v skladu z ustreznimi pooblastili odloča o pravicah iz navedenega člena, ne zmore plačati obveznosti do svojih delavcev iz objektivnih razlogov, ker nima dovolj sredstev za izpolnitev svojih obveznosti do delavcev in obenem ne gre za naklepno povzročitev slabega finančnega stanja. Izplačilo plače delavcu ter predpisanih prispevkov prvenstvena dolžnost delodajalca, ki jo mora izpolniti pred vsemi drugimi obveznostmi družbe in da poslovanja podjetja ni dopustno ohranjati na račun neizplačila plač in drugih prejemkov delavcem. Če poslovanje podjetja ne dosega pričakovanih in potrebnih (finančnih) rezultatov, je potrebno sprejeti ekonomske ukrepe, ki jih predvidevata ZDR-1 in ZFPPIPP.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - dovolitev izvršbe - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka
Sodišče prve stopnje je v obravnavanem primeru že v fazi pred dovolitvijo izvršbe na naroku preverjalo in ugotavljalo dejstva, ki se nanašajo na realizacijo izvršilnega naslova. Zato je pritrditi pritožbi, da je ravnalo v nasprotju z načelom stroge formalne legalitete, ki sodišče v izvršilnem postopku zavezuje. Ugotavljanje (morebiti) med strankama izvršilnega postopka spornih dejstev, ki se nanašajo na realizacijo obveznosti iz izvršilnega naslova, je predmet ugovornega postopka, če je ugovor zoper sklep o izvršbi vložen.
pripor - ugotovitveni sklep - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost
Obtožencu očitanega dejanja res ni mogoče šteti kot dokazanega, kot izpostavlja pritožba, kar pa ne izhaja niti iz prvostopenjskega sklepa, v katerem je ugotovljeno zgolj, da je podana večja verjetnost, da je obtoženec storil očitano mu kaznivo dejanje, kot da ga ni.
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) tarifna številka 8.. ZIZ člen 38, 38/5.. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 39, 39/1, 114.
izvršilni stroški - stroški izvršitelja - potrebnost stroškov za izvršbo - izvršba za izpraznitev in izročitev nepremičnine - stroški, potrebni za opravo izvršbe - skrbnost dobrega strokovnjaka
Izvršitelj skladno s skrbnostjo dobrega strokovnjaka pri opravljanju izvršilnih dejanj dolžniku ne sme povzročati nepotrebnih stroškov (prvi odstavek 39. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja). Glede na to je treba tudi pri odločanju o stroških delovne sile izvršitelja presoditi, ali je bila odločitev za izbiro selitvenega servisa izven območja okrožnega sodišča, za katerega je imenovan izvršitelj in kjer se opravlja izvršba, v skladu z načelom ekonomičnosti in je bil posledično strošek delovne sile oziroma priglašene kilometrine v resnici potreben.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - reorganizacija - slabo finančno stanje
Tožnik si napačno tolmači obstoj potrebe po njegovem delu. Delodajalec se lahko odloči za zmanjšanje števila zaposlenih zaradi slabega finančnega stanja, ni pa mu mogoče očitati nezakonitega ravnanja, če delo organizira drugače (v konkretnem primeru sindikalno svetovanje iz centrale po telefonu in pisno, manj z obiski na terenu). Toženka je dejansko reorganizirala svoje delovanje, namesto tožnika pa za opravo njegovega dela ni zaposlila nobenega novega delavca.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - izvršljivost notarskega zapisa - zapadlost terjatve - predčasna zapadlost terjatve - dokazovanje zapadlosti terjatve z izjavo o zapadlosti - pravica do sodnega varstva
Razumna razlaga 20.a člena ZIZ, ki govori o pisni izjavi o zapadlosti terjatve, se nanaša na položaje, ko ima takšna izjava nek materialnopravni pomen. To je tedaj, ko upnik z izjavo uresničuje odpoklicno upravičenje. Razlaga, ki bi zahtevo iz 20.a člena ZIZ raztezala tudi na položaje, ko izjava takšnega pomena nima ter bi bila sama sebi namen, bi brez razumnega razloga oteževala upnikov položaj ter s tem posegala v njegovo pravico do učinkovite izvršbe, torej v pravico do sodnega varstva (23. člen Ustave). Kadar je zapadlost terjatve iz izvršljivega notarskega zapisa neposredna zakonska posledica neplačila (posameznega obroka ali več njih), tedaj upnik ni dolžan dokazovati zapadlosti terjatve s posebno izvensodno izjavo iz tretjega odstavka 20.a člena ZIZ. Zadošča, če upnik zapadlost terjatve zatrjuje v predlogu za izvršbo. Dokaz o zapadlosti se v takšnem primeru izkaže za nesmiseln. Zapadlost je namreč posledica neplačila, torej golega negativnega dejstva. Izjava, ki bi jo upnik poslal dolžniku, ima glede zapadlosti celotne terjatve identično sporočilno in dokazno vrednost kot dejstvo, da upnik vloži predlog za izvršbo, v katerem trdi, da je podan takšen položaj.
Posplošeno sklicevanje na trditve, ki jih je tožnik uveljavljal v postopku pred sodiščem prve stopnje, za pritožbeni postopek ne zadošča. Sodišče druge stopnje lahko, ker gre za samostojen postopek, pri preizkusu pravilnosti in zakonitosti izpodbijane sodbe upošteva samo tiste dejanske in pravne trditve, ki jih je tožnik v pritožbi opredeljeno navajal in ustrezno konkretiziral.
DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00063762
ZIZ člen 272. DZ člen 69.
zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - pritožba zoper sklep o ugovoru zoper sklep o zavarovanju - vlaganja skupnega premoženja v posebno premoženje zakonca - vlaganja v posebno premoženje enega zakonca ali tretje osebe - razpolaganje s skupnim premoženjem - začasna odredba - skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje - nova stvar - načelo kontradiktornosti
Začasna odredba, katere namen je zavarovanje, je lahko učinkovita le, če je izdana v hitrem postopku; v določenih primerih tudi brez vnaprejšnjega opozorila toženi stranki. Obravnavana zadeva je tak primer.
Tožnica zatrjuje vlaganje v toženčevo premoženje, katerega rezultat je nova stvar. Tako vlaganje je skladno s sodno prakso in materialnimi predpisi, ki so bili v veljavi v času vlaganja (do uveljavitve SPZ), lahko privedlo do sprememb na stvarnopravnem področju. Tudi vlaganje skupnega premoženja zakoncev v premoženje tretje osebe (premoženje toženčevega očeta) se je lahko odrazilo na stvarnopravnem področju.
Ker s skupnim premoženjem zakonca lahko razpolagata le skupaj (kot kolektiv), je utemeljena prepoved odsvojitve in obremenitve v sklepu določenega premoženja; ne zgolj deleža, ki ga tožnica uveljavlja.
odmera pravdnih stroškov - načelo uspeha strank - ločeno vrednotenje po temelju in po višini - strošek izvedenca - sprememba odločitve
Pritožba utemeljeno opozarja, da pri stroških s postavitvijo sodnih izvedencev odločitev o tem, da tožena stranka za tožnika povrne zgolj 50 % teh stroškov, ni pravilna. Sodišče prve stopnje namreč pri tem ni upoštevalo določbe prvega odstavka 38. člena ZDSS-1, po kateri lahko sodišče odloči, da mora delodajalec kriti vse stroške za izvedbo dokazov, tudi če delavec v sporu ni v celoti uspel, pa zaradi tega niso nastali posebni stroški.