TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I)

I. Pritožba dolžnika zoper sklep z dne 1. 9. 2022 se zavrne in sklep potrdi.

II. Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

II)

III. Pritožbi upnika zoper sklep z dne 23. 11. 2022 se delno ugodi in se sklep v I. točki izreka spremeni tako, da se ugovor dolžnika z dne 14. 10. 2022 zavrne za znesek 2.100,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 12. 2021 dalje do plačila in za zakonske zamudne obresti od zneska 100,00 EUR od 20. 11. 2021 do 19. 12. 2021, v II. in III. točki izreka pa tako, da je dolžnik dolžan upniku v 8. dneh povrniti 223,99 EUR stroškov odgovora na ugovor, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za plačilo do plačila, sam pa krije svoje stroške ugovornega postopka.

V preostalem delu se pritožba zavrne in se sklep v izpodbijani, a nespremenjeni I. točki izreka (glede ugoditve ugovoru dolžnika za zakonske zamudne obresti od zneska 2.000,00 EUR od 20. 11. 2021 do 19. 12. 2021) potrdi.

IV. Dolžnik je dolžan upniku povrniti 323,99 EUR stroškov pritožbe v roku 8. dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za plačilo do plačila, sam pa krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Razumna razlaga 20.a člena ZIZ, ki govori o pisni izjavi o zapadlosti terjatve, se nanaša na položaje, ko ima takšna izjava nek materialnopravni pomen. To je tedaj, ko upnik z izjavo uresničuje odpoklicno upravičenje. Razlaga, ki bi zahtevo iz 20.a člena ZIZ raztezala tudi na položaje, ko izjava takšnega pomena nima ter bi bila sama sebi namen, bi brez razumnega razloga oteževala upnikov položaj ter s tem posegala v njegovo pravico do učinkovite izvršbe, torej v pravico do sodnega varstva (23. člen Ustave). Kadar je zapadlost terjatve iz izvršljivega notarskega zapisa neposredna zakonska posledica neplačila (posameznega obroka ali več njih), tedaj upnik ni dolžan dokazovati zapadlosti terjatve s posebno izvensodno izjavo iz tretjega odstavka 20.a člena ZIZ. Zadošča, če upnik zapadlost terjatve zatrjuje v predlogu za izvršbo. Dokaz o zapadlosti se v takšnem primeru izkaže za nesmiseln. Zapadlost je namreč posledica neplačila, torej golega negativnega dejstva. Izjava, ki bi jo upnik poslal dolžniku, ima glede zapadlosti celotne terjatve identično sporočilno in dokazno vrednost kot dejstvo, da upnik vloži predlog za izvršbo, v katerem trdi, da je podan takšen položaj.