JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VSL00066118
ZZVZZ člen 63, 66. OZ člen 299, 299/1, 299/2, 378, 378/1. Splošni dogovor za pogodbeno leto 2017 (2017) člen 8, 8-1, 9, 9/3, 9/4, 37, 37/6, 39, 40.
javni sektor - plače javnih uslužbencev - kolektivna pogodba za javni sektor - aneks h kolektivni pogodbi - zdravstvena dejavnost - cena zdravstvenih storitev - kalkulacija cen - kršitev dogovora - povrnitev škode - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - odškodninska odgovornost zavoda - zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - zamuda z izpolnitvijo obveznosti - določitev roka za izpolnitev obveznosti - poziv upnika k izpolnitvi obveznosti
Spremembe višine plač zdravnikov in zobozdravnikov so bile vsem deležnikom znane oziroma bi morale biti znane že več kot dva meseca pred sprejetjem Splošnega dogovora za leto 2017. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka povišanja plač zdravnikov in zobozdravnikov ni bila dolžna avtomatično upoštevati pri kalkulaciji cen. To povišanje bi namreč moralo biti upoštevano že pri sklenitvi Splošnega dogovora za leto 2017.
Splošni dogovor za leto 2017 in Pogodba določata le rok za plačilo zdravstvenih storitev izvajalki s strani Zavoda v primerih, ko plačilo ni sporno. Za primer, ko je plačilo zdravstvenih storitev med strankama sporno, pa je potrebno uporabiti specialno določbo šestega odstavka 37. člena Splošnega dogovora za leto 2017, ki ureja poseben postopek obračunavanja sporne obveznosti tožene stranke. Glede na navedeno je tako v tem primeru za presojo trenutka nastopa zamude treba uporabiti določilo drugega odstavka 299. člena OZ.
izvršba za izterjavo nedenarne terjatve - motenje posesti - video nadzor - nedovoljen dokaz - pravica do dokaza - pravica do zasebnosti - praktična konkordanca
V izvršilnem postopku prepoved izvedbe dokaza lahko poseže v pravico stranke do dokaza kot del pravice do izjave v postopku, zato je v takih primerih izvedba sicer nedovoljenih dokazov lahko dopustna.
V novejši sodni praksi Vrhovnega sodišča RS je poudarjeno, da uporaba testa sorazmernosti pri odločanju o koliziji med dvema ustavnima pravicama ni ustrezna. Splošno načelo sorazmernosti zavezuje državne organe, ko gre za posege v človekove pravice in temeljne svoboščine, zato se test sorazmernosti praviloma uporabi v vertikalnem razmerju med državo in posameznikom. Kadar pa gre za razmerje med formalno prirejenimi subjekti dveh posameznikov (horizontalno razmerje) in ko pride do kolizije dveh sobivajočih pravic, pa ne gre za poseg v pravico, katerega dopustnost bi bilo treba presojati s pomočjo načela sorazmernosti, ampak se nasprotje med pravicama uskladi z metodo razlage, ki jo teorija pozna tudi kot praktično konkordanco.
Sodišče se je v sklepu, v nasprotju s trditvami pritožbe, prepričljivo opredelilo do časovne sorazmernosti odrejenega osebnega omejevalnega ukrepa, v predmetni zadevi pa kazenski postopek teče kontinuirano, razpisane so tudi nadaljnje obravnave, zato ni mogoče govoriti o nesorazmernem trajanju pripora in kršitvi pravice obtoženca do sojenja v razumnem roku.
Sodišče prve stopnje ni imelo dejanske podlage za priznanje zbiranja in študija manj obsežne dodatne dokumentacije. V pozivu na podajo dopolnilnega mnenja namreč sodišče izvedencu ni naložilo, da mora zbrati in preštudirati še dodatno dokumentacijo.
podaljšanje pripora - koluzijska in ponovitvena nevarnost - begosumnost
Po stališču sodne prakse pa ni potrebno utemeljevati, zakaj za zagotovitev varnosti ljudi ne bi zadostoval milejši ukrep, če sodišče ugotovi, da je odreditev pripora neogibno potrebna za varnost ljudi, kot pritožbeno neizpodbijano izhaja tudi iz izpodbijane odločitve.
postopek v sporu majhne vrednosti - nedopusten pritožbeni razlog - vezanost pritožbenega sodišča na dejansko stanje - očitek protispisnosti
Toženka s pretežnim delom pritožbenih navedb pot pretvezo absolutnih bistvenih kršitev pravil postopka in zmotne uporabe materialnega prava izpodbija s strani sodišča prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje ter uveljavlja relativno kršitev pravil postopka, kar nista dopustna pritožbena razloga v sporu majhne vrednosti. Sodišče prve stopnje je na ugotovljeno dejansko stanje (na katerega je pritožbeno sodišče vezano) in trditveno podlago pravdnih strank pravilno apliciralo materialno pravo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00064493
ZKP člen 83, 371, 371/2.
predlog za izločitev dokazov - dokazna ocena izvedenskega mnenja - nedovoljeni dokazi - neprevedena listina v tujem jeziku
Bančna dokumentacija iz Republike Avstrije in druge listine v nemškem jeziku, ki niso prevedene, samo za to še ne morejo predstavljati nedovoljenih dokazov, ki bi jih bilo treba po določbi 83. člena ZKP izločiti iz spisa. Res je pravica do uporabe svojega jezika in pisave ustavna kategorija (62. člen Ustave Republike Slovenije), ki je na izvedbeni ravni v kazenskem postopku konkretizirana v 8. členu ZKP, vendar zaradi izdelave izvedenskega mnenja, ki je temeljilo med drugim tudi na neprevedeni dokumentaciji, še ni prišlo do kršitve navedenih določil, ki bi lahko imele za posledico nedovoljenost dokaza (izvedenskega mnenja).
Ob tem ko ne gre za listine, pridobljene na kakršenkoli nedovoljen način, pri čemer bo mogoče posamezne listine, katerih relevantnost se bo izpostavila v nadaljnjem postopku, še vedno prevesti, se odločitev prvostopenjskega sodišča, ko je zavrnilo predlog obrambe za izločitev dokazov, izkaže za povsem utemeljeno.
Pravilno je tudi stališče v izpodbijanem sklepu, da nezadovoljstvo stranke z izdelanim izvedenskim mnenjem ne more biti razlog za izločitev dokazov, saj gre za vprašanje dokazne ocene, ki bo predmet nadaljnjega dokaznega postopka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00064792
KZ-1 člen 99, 191, 191/1. ZPND člen 2, 2/1. ZKP člen 285.a, 285.a/4, 285.f, 285.f/2, 285.f/2-2, 330, 371, 371/1, 371/1-1.
kaznivo dejanje nasilništva in nasilja v družini - blanketna norma - družinska skupnost - družinski član - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - sestava sodišča - senatno sojenje - odpoved pravici do sojenja pred senatom - zborno sojenje - ugovor zoper obtožnico - predobravnavni narok
Pojem družinske skupnosti je tiha blanketa, katerega vsebino KZ-1 ne določa. Zato je treba za ugotovitev vsebine tega pojma kot dopolnilni predpis h KZ-1 upoštevati še Zakon o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND), kot poudarjajo tudi teoretični viri.2 Tako je v prvem odstavku 2. člena ZPND kot družinski član med drugim opredeljen tudi zunajzakonski partner (1. alineja), osebe, ki živijo v skupnem gospodinjstvu (10. alineja), kot tudi osebe, ki so v partnerskem razmerju, ne glede na to, ali živijo v skupnem gospodinjstvu (11. alineja).
pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog - ugovor zoper plačilni nalog o odmeri sodne takse - zavrženje ugovora zoper plačilni nalog - pomanjkanje pravnega interesa za oprostitev plačila sodne takse - nedovoljena pritožbena novota
Sodišče prve stopnje je v razlogih sklepa pravilno navedlo, da pritožnica ni zavezanka za plačilo sodne takse niti ji ni bil izdan plačilni nalog za plačilo sodne takse. Zato je pravilno zaključilo, da za vložitev vloge z dne 8.9.2022 ni imela pravne koristi. Da je to vlogo poslala v imenu obeh dedinj, pritožnica prvič navaja sedaj v pritožbi in prilaga pooblastilo svoje mame B. B., kar pa kot prepozno ni mogoče upoštevati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00064978
ZGD-1 člen 65, 624, 624/2, 624/2-12. OZ člen 287, 287/1, 312, 312/1, 314, 314/1, 318, 349, 349/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
pobot - dogovor o pobotu - izjava o pobotu - pobot z zastarano terjatvijo - vračunavanje izpolnitve - izjava o vračunavanju - vračunavanje s pobotom - izčlenitev družb - aktivna legitimacija - pravni prednik - prenosna družba - sprememba najemodajalca - prenos najemne pogodbe - izčlenitev z ustanovitvijo nove družbe - delitveni načrt - popravek vrednosti terjatev - ugovor zastaranja terjatve - zastaranje terjatev iz gospodarske pogodbe - triletni zastaralni rok
Kratkoročne poslovne terjatve, ki so predmet tožbenega zahtevka, predstavljajo posebno postavko bilance stanja družbe, ki sodi v sklop kratkoročnih sredstev družbe (65. člen ZGD-1). Zato bi morale biti, v kolikor bi se prenašale na novoustanovljeno družbo, v delitvenem načrtu posebej in izrecno opredeljene.
Ker sta se tožeča stranka in tožena stranka dogovorili, da se bo plačilo oken kompenziralo z najemnino za januar in februar 2018, se tožeča stranka na navedena določila 287. člena OZ ne more uspešno sklicevati.
ZUPJS člen 9, 10, 10/2, 10/2-1, 10/2-2, 11, 11/1, 11/1-3. DZ člen 183, 187, 187/1, 383.
državna štipendija - dolžnost preživljanja otrok - specialni zakon - sprememba prvostopne sodbe
Nosilni razlog sodišča, da je neobstoj zakonske dolžnosti preživljanja tožnice s strani žene tožničinega očeta ključen pri priznanju pravice do državne štipendije v tem sporu, je materialnopravno zmoten. V tem socialnem sporu ni bistvena zakonska dolžnost preživljanja tožnice (pastorke) s strani žene tožničinega očeta v smislu določb DZ, temveč je ključno, da tožnica uveljavlja državno štipendijo iz javnih sredstev. Izražen javni interes, ki prežema tovrstno področje, je razlog, da je treba upoštevati določila ZUPJS oziroma režim, ki ga za to področje določa ZUPJS. ZUPJS je v razmerju do DZ lex specialis, saj določa način uveljavitve pravic iz javnih sredstev.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00064285
ZKP člen 402, 402/3, 506, 506/4.
preklic pogojne obsodbe - podaljšanje roka na predlog stranke - izrek zaporne kazni - neizpolnitev posebnega pogoja - prepozna pritožba
Sodišče prve stopnje je v postopku za preklic pogojne obsodbe o isti stvari odločilo dvakrat - s sklepom, s katerim je zavrnilo predlog obsojenke za podaljšanje roka za preklic pogojne obsodbe, in s sodbo, s katero je pogojno obsodbo preklicalo ter v njej določeno zaporno kazen izreklo. Obe odločitvi je izdalo v eni odločbi in ju obrazložilo z istimi razlogi. Ko je presojalo utemeljenost predloga obsojenke z dne 25. 8. 2021, da se podaljša rok za izpolnitev obveznosti, določen v sodbi sodišča prve stopnje, hkrati pa je odločalo o predlogu, ki sta ga podala 12. 11. 2021 pooblaščenec oškodovanca, 3. 5. 2022 pa državna tožilka, da se obsojenki pogojna obsodba prekliče in kazen zapora izreče, bi moralo o tem vprašanju odločiti z eno odločbo. Ker je zaključilo, da predlog obsojenke ni utemeljen in da ji je potrebno pogojno obsodbo preklicati, bi moralo o vseh predlogih odločiti s sodbo, prav tako pa bi ravnalo v primeru, če bi ji (v okviru preizkusne dobe) podaljšalo rok za izpolnitev posebnega pogoja. Stranke pa se lahko zoper sodbo pritožijo v roku 30 dni od prejema overjenega prepisa sodbe. Gre za odločanje o eni stvari, in sicer o razlogih za to, da obsojenka posebnega pogoja ni izpolnila ter posledici neizpolnitve obveznosti, zato ni bilo podlage za izdajo dveh različnih odločb v obliki sodbe in sklepa z dvema različnima rokoma za vložitev pritožbe.
stroški in nagrada izvedenca - nagrado za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije
Neutemeljene so pritožbene navedbe, ki se nanašajo na priznanje nagrade izvedencu za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije - zdravstvenega kartona.
OZ člen 299, 299/1, 299/2, 378, 378/1. ZPP člen 151.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - cena zdravstvenih storitev - plačilo zakonskih zamudnih obresti - določitev roka za izpolnitev obveznosti - zamuda z izpolnitvijo obveznosti - začetek teka zamudnih obresti - poziv upnika k izpolnitvi obveznosti - potrebni stroški postopka
Rok za plačilo storitev v Splošnem dogovoru je opredeljen za zneske, ki med izvajalcem in Zavodom niso sporni; če pa se se izvajalec ne strinja z obvestilom Zavoda, ki opredeli višino zanj nespornega dolgovanega zneska iz zdravstvene blagajne in ki je podlaga za izstavitev pravilnega računa, mora izvajalec seznaniti Zavod s svojim stališčem, saj sicer Zavod in izvajalec ne moreta pristopiti k reševanju spornega dela domnevne obveznosti Zavoda.
Iz besedila relevantnih določb Splošnega dogovora tako ni mogoče izpeljati, da je rok za plačilo zneska, ki je med izvajalcem in Zavodom sporen, opredeljen vnaprej.
ZFPPIPP člen 399, 399/4, 339/4-3, 403, 406, 406/1, 406/1-1.
postopek osebnega stečaja - ugovor zoper odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - nesorazmeren prevzem obveznosti glede na premoženjski položaj dolžnika - solidarni porok
Ni nobenega dvoma, da je dolžnik s podpisom Sporazuma prevzel obveznosti, ki ne le da so bistveno presegale njegovo premoženje, temveč je dolžnik s tem očitno prevzel obveznosti, ki so bile nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem. Dolžnik je prevzel solidarno poroštvo, ob tem, da ni imel premoženja, s katerim bi prevzete obveznosti lahko izpolnil.
Ugotovljene številne močne navezne okoliščine, ki vežejo obtoženca na tujo državo, ravnanje obtoženca po storitvi očitanega dejanja in manjko okoliščin, ki bi obtoženca vezale na Republiko Slovenijo, tudi po sodbi pritožbenega sodišča utemeljujejo zaključek o obtoženčevi izraziti begosumnosti.
razmerja med starši in otroki - ukrepi za varstvo koristi otroka - stiki otroka s staršem - začasna odredba o stikih - način izvrševanja stikov - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti - sprememba izvajanja stikov - telefonski stiki z otrokom - mnenje otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - dolžnost starša, da se vključi v družinsko terapijo
S tem, ko je sodišče prve stopnje torej zgolj zaradi odpora nasprotne udeleženke do udeležbe na stikih pod nadzorom določilo drugo obliko stikov, ki tej bolj ustrezajo, pri čemer ni preverilo koristnosti teh stikov za A. A., je ravnalo v nasprotju s četrtim odstavkom 7. člena DZ. Ta določa, da morajo državni organi, izvajalci javnih služb, nosilci javnih pooblastil, organi lokalnih skupnosti ter druge fizične in pravne osebe v vseh dejavnostih in postopkih v zvezi z otrokom skrbeti za korist otroka.
Utemeljene so pritožbene navedbe, da v okoliščinah konkretnega primera dejanski stan iz 33. člena ZSVarPre ni izpolnjen, zato tožnik ne more biti upravičen do izredne denarne socialne pomoči za nakup kurilnega olja.
Tožena stranka v pritožbi utemeljeno izpostavlja, da tožnik v postopku ni prerekal višine dohodkov v relevantnem obdobju. Kot sporno se ni izpostavilo niti vprašanje, ali bi bilo treba bivšo ženo (kot zunajzakonsko partnerko) šteti za družinskega člana. Sodišče prve stopnje bi moralo neprerekana dejstva šteti za priznana (214. člen ZPP), ne pa iz teh razlogov zadevo vračati v ponovno upravno reševanje.
Tožnik je vložil vlogo za dodelitev izredne denarne socialne pomoči in ne varstvenega dodatka. Zato upravni organ v predsodnem postopku ni bil dolžan ugotavljati, ali tožnik izpolnjuje pogoje za dodelitev pravice do varstvenega dodatka, kot napotuje sodišče prve stopnje.
Tudi dejstvo, da je bil tožnik upravičen do brezplačne pravne pomoči, za predmetni postopek ni bistveno. Upravičenost do brezplačne pravne pomoči namreč ne odraža materialne ogroženosti, ki je podlaga za dodelitev izredne denarne socialne pomoči.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SOCIALNO ZAVAROVANJE - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VDS00065902
ZPIZ-2 člen 66, 66/1. ZPP člen 8.
začasna nezmožnost za delo - poškodba pri delu - dokazna ocena izvedenskega mnenja - razveljavitev prvostopenjske sodbe
Utemeljen je pritožbeni ugovor, da je sodišče prve stopnje nekritično sledilo izvedenskemu mnenju in ni samo opravilo dokazne ocene izvedenskega mnenja. Sodišče bi moralo ugotovitve sodnega izvedenca o razlogu priznane začasne nezmožnosti dokazno ovrednotiti glede na določilo 66. člena ZPIZ-2.
Ker tožnik v postopku pred sodiščem niti ni prerekal navedb toženke, da je z zavarovalnimi posli, s katerimi se je ukvarjal še v času podaje odpovedi, konkuriral toženki, se je s tem odpovedal sodni presoji resničnosti tega dejstva, ki ga je zato šteti za nesporno. Neprerekana dejstva so namreč izenačena s priznanimi dejstvi, zato niti niso predmet dokazovanja (212. člen ZPP).
Ob neprerekanem dejstvu, da je tožnik še v času odpovedi opravljal posle, ki so konkurenčni poslom tožene stranke in da je imel v času odpovedi še sklenjene "žive" - aktivne zavarovalne pogodbe, na podlagi katerih je prejemal provizije, za presojo pravočasnosti odpovedi ni pomembno, kdaj so bile te pogodbe sklenjene.