Davčni organ v postopku davčne izvršbe po prejemu pritožbe uradoma presodi, ali bi bilo po njegovi oceni glede na možnost uspeha s pritožbo, smiselno zadržati že začeto davčno izvršbo. Če oceni, da je treba izvršbo zadržati, o tem odloči s sklepom. V nasprotnem primeru mu posebnega sklepa o tem, da izvršba ne bo zadržana, ni treba izdati.
DDV - odbitek vstopnega DDV - vračilo presežka DDV - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Zaključki davčnega organa temeljijo na nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju. Ni namreč mogoče pritrditi zaključku, da s predmetnim računom zaračunani stroški predstavljajo stroške, ki se (že) nanašajo na izgradnjo logističnega centra. Po presoji sodišča bi se davčni organ moral opredeliti do vsakega od priloženih računov in ugotoviti pri vsaki zaračunani storitvi za kakšno storitev oziroma za kakšne stroške gre ter ugotoviti ali gre za stroške, ki (že) predstavljajo pripravljalna dela za izgradnjo logističnega centra ali pa gre za stroške, ki (še) niso povezani z namenom izgradnje logističnega centra.
ZDavP-2 člen 5, 5/1, 76, 77. ZDoh-2 člen 16, 16/5, 19, 19/1, 19/1-3.
davek na dediščine in darila - darilna pogodba - prodaja poslovnega deleža - izvor premoženja - dokazno breme
V 76. členu ZDavP-2 je jasno določeno, da nosi breme dokazovanja za svoje trditve zavezanec za davek. Pri tem je še posebej določeno, da je zavezanec za davek tisti, ki mora dokazati svoje trditve, na podlagi katerih se davčna obveznost zmanjša. Kar za konkreten primer pomeni, da je z ozirom na samoprijavo in predložene listine, iz katerih je bil razviden zgolj neodplačen prenos sredstev (denarja in zlatnikov) s strani A.A. na tožnika, bilo na tožniku, da dokaže svojo trditev, da v konkretnem primeru ne gre za darilo v smislu določb ZDDD, temveč za transakcijo, ki jo zatrjuje v tožbi.
Organ prve stopnje o odlogu davčne izvršbe odloča le po uradni dolžnosti, ne pa tudi na predlog zavezanca. Zato tudi po presoji sodišča tožnik ni oseba, ki lahko zahteva odločanje o odlogu davčne izvršbe.
ZPSV člen 4, 6. ZSDP-1 člen 11, 11/1, 12, 12/1, 12/1-2. ZPIZ-1 člen 152, 152/1, 152/1-1, 153, 153/1, 153/1-3, 208, 208/4, 209. ZDavP-2 člen 352.
prispevki za socialno varnost - zavezanec za plačilo prispevkov - družbenik zasebne družbe - poslovodna oseba
Poslovodne osebe, ki so hkrati družbeniki enoosebnih družb, kljub formalno sklenjeni pogodbi o zaposlitvi niso zavarovane na podlagi delovnega razmerja v svoji družbi. Edini družbenik, ki je hkrati poslovodja, tako ne more biti zavarovan kot poslovodna oseba, temveč se zavaruje kot samozaposlena oseba po zavarovalni podlagi 040.
Obveznost zavarovanja družbenika, ki je poslovodna oseba, predpisi, na katere se sklicujeta davčna organa v svojih odločbah, vežejo na njegov pravni položaj oziroma status in ne na obseg njegovih prihodkov ali prihodkov družbe. Lastnost zavarovanca ima torej tudi družbenik – poslovodna oseba, ki ni ustvaril dobička.
davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - ugovor zoper sklep - nejasna vloga
Organ bi moral po mnenju sodišča tožnika pozvati k razjasnitvi vloge ter šele po tem, upoštevajoč rezultat izvedenega postopka, odločiti o stvari. Naslov vloge namreč kaže na tožnikovo nestrinjanje z izdano odločbo, njena vsebina pa nasprotno izraža pripravljenost za poplačilo obveznosti.
davčna izvršba - odlog plačila davčnega dolga - obročno plačilo davčnega dolga - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - prispevki za zdravstveno zavarovanje
Po določbah 110. člena ZDavP-2 se 101., 102. in 103. člen tega zakona ne uporabljajo za prispevke za zdravstveno zavarovanje ter za prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Podlage za odločanje o odlogu oziroma obročnem plačilu teh prispevkov torej v davčnem zakonu (ZDavP-2) ni, temveč jo je potrebno iskati v področnih predpisih, kakršna sta ZPIZ-2 in ZZVZZ.
trošarina - vračilo trošarine - vračilo trošarine za plinsko olje - nepopoln zahtevek - poziv k odpravi pomanjkljivosti - zavrženje zahtevka
V obravnavani zadevi je sporno, ali je bil tožnikov zahtevek za vračilo trošarine za plinsko olje, ki se porabi kot pogonsko gorivo za komercialni prevoz, utemeljeno zavržen kot nepopoln. V postopku je bilo pravilno ugotovljeno, da tožnikova vloga z dne 26. 3. 2015 ni popolna. Finančni organ je ugotovil, da na obrazcu TRO-K, na katerem se vlagajo zahtevki za vračilo trošarine po Pravilniku, ni navedeno, kje in kdaj je bila podana zaveza, da bo tožnik vrnil neupravičeno pridobljen znesek trošarine, kot tudi ne ime, priimek in podpis tožnikove pooblaščene osebe. Prvostopenjski organ je zato tožnika – po pooblaščencu pozval, da vlogo dopolni in odpravi pomanjkljivosti, ki jih je navedel. Hkrati je tožnika tudi opozoril, da če zahtevka v odrejenem roku (osem dni) ne bo dopolnil, bo upravni organ v skladu s 67. členom ZUP nepopoln zahtevek zavrgel. Ker tožnik v danem roku pomanjkljivosti ni odpravil, je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je tožnikovo zahtevo zavrgel.
V postopku davčne izvršbe sodišče presoja le, ali so bili za uvedbo izvršbe izpolnjeni pogoji, ki jih določa ZDavP-2, ter ali ima sklep o izvršbi sestavine določene v 151. členu navedenega zakona.
ZDavP-2 člen 89, 89/2. ZUP člen 260. ZUJF člen 193, 244, 244/4. ZUstS člen 44, 48. URS člen 14, 14/2.
davek na nepremično premoženje večje vrednosti - množično vrednotenje nepremičnin - odločba Ustavnega sodišča - obnova postopka - obnovitveni razlog - načelo enakosti pred zakonom
Zakon ali del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, se ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno (44. člen ZUstS). Po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča je navedeno zakonsko določbo ZUstS treba razumeti tako, da razveljavitev zakona oziroma njegovega dela ne predstavlja samostojne podlage za vložitev pravnega sredstva, s katerim bi bilo mogoče poseči v razmerja, o katerih je bilo že pravnomočno odločeno.
Skladno z ustaljeno ustavnosodno presojo načelo enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena URS zahteva, da je treba bistveno enaka dejanska stanja obravnavati enako. Načela enakosti pred zakonom ni mogoče pojmovati kot splošno enakost vseh, pač pa kot enako obravnavanje enakih dejanskih stanj.
Davčni organ v postopku davčne izvršbe po prejemu pritožbe zoper sklep o izvršbi uradoma presodi, ali bi bilo po njegovi oceni glede na možnost uspeha s pritožbo, smiselno zadržati že začeto davčno izvršbo. Če oceni, da je treba izvršbo zadržati, o tem odloči s sklepom, v nasprotnem primeru pa mu posebnega sklepa o tem, da izvršba ne bo zadržana, ni treba izdati.
ZDoh-2 člen 15. ZDavP-2 člen 15, 15/4, 31, 76, 76/1, 321. ZVKSES člen 15.
dohodnina - odmera dohodnine - obnova postopka odmere dohodnine - odpis terjatve - drug dohodek - v naravi prejet dohodek - skrita napaka - pravica do zadržanja kupnine
Terjatev lahko preneha na več načinov, eden od teh načinov pa je odpust dolga. Po prvem odstavku 319. člena OZ obveznost preneha, če upnik izjavi dolžniku, da ne bo zahteval njene izpolnitve, in se dolžnik s tem strinja. Enostranski odpis obveznosti v poslovnih knjigah ene stranke zato ne zadostuje za pravni zaključek, da terjatev ne obstaja več, kot zmotno menita oba davčna organa. Na to lahko kaže tudi dejstvo, da je pravna oseba kasneje (po odpisu terjatve) vložila tožbo na plačilo kupnine iz tega pravnega posla, kar poudarja tožnik.
Po presoji sodišča davčni organ ni brez dvoma ugotovil, ali je terjatev prenehala oziroma v kakšni višini je prenehala. Šele v primeru, da je terjatev prenehala, je lahko stvar nadaljnje presoje, v kakšni višini je bil tožnik obogaten. Z vidika davčnega prava je bistveno, ali tožnik utemeljeno ni plačal drugega obroka kupnine. Tožnik ves čas postopka zatrjuje, da gre za obstoj stvarnih napak na nepremičnini (kar deloma izhaja tudi iz dokumentov, ki se nanje oba davčna organa sklicujeta) in s tem utemeljuje znižanje dogovorjene kupnine. Odločitev, da je tožnik prejel drug dohodek, bi bila tako utemeljena v primeru, ko znižanje kupnine ne bi bilo posledica stroškov odprave stvarnih napak. Teh okoliščin davčni organ zaradi napačne uporabe materialnega prava ni ugotavljal.
ZZZDR člen 63. ZDDD člen 2, 2/1, 5, 5/2, 8, 8/c, 9, 9/1, 9/1-1, 9/2.
davek na dediščine in darila - davčna osnova - davčni zavezanec - pastorek - odločba Ustavnega sodišča - razveljavitev drugega odstavka 5. člena ZDDD
V konkretnem primeru je v nasprotju z zakonom ugotovljena višina davčne osnove. Ustavno sodišče je namreč z odločbo U-I-190/15-10 z dne 5. 5. 2016 razveljavilo drugi odstavek 5. člena ZDDD, ki je določal, da se vrednost podedovanega premoženja in s tem osnova za davek pri nepremičninah izračuna na podlagi posplošene tržne vrednosti, ugotovljene po zakonu, ki ureja množično vrednotenje nepremičnin, in ki je bil, kot je razvidno iz razlogov izpodbijane odločbe, podlaga za odločitev v konkretnem primeru.
davek na dediščine in darila - izročilna pogodba - delna razveza izročilne pogodbe - davčna osnova - odločba Ustavnega sodišča
Tožbi je treba ugoditi že zato, ker ni pravilno ugotovljena višina davčne osnove. Ustavno sodišče je namreč z odločbo U-I-190/15-10 z dne 5. 5. 2016 razveljavilo drugi odstavek 5. člena ZDDD, ki je določal, da se vrednost v dar prejetega premoženja in s tem osnova za davek pri nepremičninah izračuna na podlagi posplošene tržne vrednosti, ugotovljene po zakonu, ki ureja množično vrednotenje nepremičnin, in ki je bil, kot je razvidno iz razlogov izpodbijane odločbe, podlaga za odločitev v konkretnem primeru. Trenutek stvarnopravnega prehoda lastništva v zemljiški knjigi namreč za nastanek davčne obveznosti res ni pomemben, je pa pomemben pri uveljavljanju vračila davka na podlagi določb 18. člena ZDDD, ki jim je po presoji sodišča treba slediti tudi pri odločanju v konkretnem primeru.
ZDDD člen 8. ZDoh-2 člen 16, 16/5, 19, 19/1, 19/1-3. ZDavP-2 člen 76, 77.
davek na dediščine in darila - prodaja poslovnega deleža - neodplačen prenos sredstev - dokazovanje - dokazno breme
Zavezanec za davek je tisti, ki mora dokazati svoje trditve, na podlagi katerih se davčna obveznost zmanjša. Kar za konkreten primer pomeni, da je z ozirom na samoprijavo in predložene listine, iz katerih je bil razviden zgolj neodplačen prenos sredstev (denarja in zlatnikov) s strani A.A. na tožnika, bilo na tožniku, da dokaže svojo trditev, da v konkretnem primeru ne gre za darilo v smislu določb ZDDD, temveč za transakcijo, ki jo zatrjuje v tožbi.
davčna izvršba -sklep o davčni izvršbi - seznam zaostalih obveznosti - ničnost
Za presojo narave izpodbijanih aktov in s tem pravilnosti izpodbijane odločitve je bistveno, ali se z izpodbijanim aktom odloča o davčni obveznosti tožeče stranke, oziroma ali se tožeči stranki z izpodbijanim aktom določena davčna obveznost nalaga v plačilo. Seznam zaostalih obveznosti ni odločba, temveč zgolj zbir pravnih podlag za izvršbo. Vsebinske odločitve tudi ne predstavljajo izpodbijani sklepi, s katerimi se začne davčna izvršba, in s katerimi se torej ne odloča o davčni obveznosti, temveč se le še izvršujejo davčne obveznosti po izdanih odločbah oziroma drugih izvršilnih naslovih.
Tožnikov zahtevek za vračilo DDV je davčni organ zavrgel, pri čemer je kot razlog navedel, da tožnik ni stranka v navedenem postopku vračila DDV po 73. členu ZDDV-1. Toženka se s temi razlogi strinja in tudi sama navaja, da v zadevi tožnik postavlja zahtevek iz razloga neupravičene obogatitve po določbah OZ, o čemer pa davčni organ ni pristojen odločati, saj gre za civilnopravni zahtevek in ne za upravno stvar. Pristojnost organa za odločanje v upravni zadevi je lahko iskati le v okviru določb davčnega postopka oz. upravnega postopka, skladno z materialnopravno podlago po ZDDV-1.
Ni sporno, da tožnik vračila DDV ne zahteva na podlagi predloženega obračuna pred pristojnim davčnim organom, kot tudi, da v obravnavani zadevi ne izkazuje presežka DDV v znesku 696.000,00 EUR po določbah 73. člena ZDDV-1, po kateri se na podlagi obračuna DDV-O zavezancu za davek vrne DDV, ki v obračunu DDV-O izkaže presežek DDV.
V zadevi je nedvomno pojasnjeno, da je bil znesek neupravičeno zaračunanega DDV, ki ga je tožniku zaračunal prodajalec B. d.o.o. (ki je bil nakazan v državni proračun preko notarjevega fiduciarnega računa po tožnikovem navodilu), tudi v celoti vrnjen prodajalcu, ki je v obravnavani zadevi po ZDDV-1 zavezanec in plačnik DDV, zato tožnik nima pravne podlage, da iz tega posla od davčne uprave zahteva vračilo navedenega zneska.
davek na dediščine in darila - davčna osnova - odločba Ustavnega sodišča
Osnova za davek po 5. členu ZDDD je vrednost podedovanega premoženja, ki zajema premičnine in nepremičnine, zato ni podlage za ločeno ugotavljanje davčne osnove na način, ki ga uveljavlja tožnica. Način ugotavljanja davčne osnove je v zakonu glede na vrsto premoženja (nepremično oziroma premično) opredeljen različno, vendar le glede načina ugotavljanja vrednosti, ne pa zaradi ločenega ugotavljanja davčne osnove.
DDV - prodaja nepremičnin - navidezni pravni posel - povezane osebe - izogibanje plačilu davčnih obveznosti - slovenski računovodski standardi
Gre za fiktivni posel prodaje predmetnih nepremičnin, ki naj bi bil sklenjen zgolj zaradi izogiba plačila davčnih obveznosti dolžnika B.B., za kar je tožnik vedel, ter da je tožnik z izkazanimi postopki in dokumentacijo skušal ustvariti le vtis oziroma pogoje, kot da je do izvedbe transakcije kupoprodaje dejansko prišlo. Tudi po presoji sodišča je pravilna dokazna ocean, da gre za fiktiven posel v smislu tretjega odstavka 74. člena ZDavP-2, ki se med nepovezanimi osebami ne bi mogel zgoditi, kot pravilno ugotavlja tudi toženka. Toženka hkrati ugotavlja tudi zlorabo drugih predpisov po četrtem odstavku 74. člena ZDavP-2, glede na to, da ne gre za gospodarski cilj in da se v davčne namene transakcije presojajo z njihove ekonomske vsebine (drugi odstavek 5. člena ZDavP-2), s čimer se strinja tudi sodišče.
Gre za kogentne določbe ZDavP-2, ki glede vodenja poslovnih knjig v davčne namene napotujejo na uporabo SRS (31. člen ZDavP-2). V primeru, kot je obravnavani, je v DIN ugotovljeno, da je kupoprodajna pogodba fiktivna, zato ni verodostojna knjigovodska listina za knjiženje poslovnega dogodka v glavno knjigo tožnika smislu SRS (2006) 21 in 22, za kar je davčni organ pojasnil razloge. Z davčnega vidika to pomeni, da takšna listina ne more biti podlaga za vpis v poslovne knjige in da ne predstavlja verodostojne knjigovodske listine v smislu navedenih SRS, saj morajo po SRS 21.2. knjigovodske listine v papirni obliki ali v obliki elektronskih zapisov izkazovati poslovne dogodke verodostojno in pošteno.
trošarina - vračilo trošarine - plačilo trošarine pri uporabi energentov
V postopku pridobivanja kremenovega peska se kremenova surovina ni niti mehansko niti kemijsko preoblikovala, kar je pogoj za uvrstitev v predelovalno dejavnost, kamor se uvršča tudi proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov. Iz poročila A. sicer izhaja, da je v postopku pridobivanja kremenovega peska prišlo do spremembe mineraloške sestave vhodne surovine, vendar pa je iz opisa postopka razvidno, da je navedeno posledica postopka odstranjevanja nečistoč in ne kemijskih reakcij.