TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Tožnikov zahtevek za vračilo DDV je davčni organ zavrgel, pri čemer je kot razlog navedel, da tožnik ni stranka v navedenem postopku vračila DDV po 73. členu ZDDV-1. Toženka se s temi razlogi strinja in tudi sama navaja, da v zadevi tožnik postavlja zahtevek iz razloga neupravičene obogatitve po določbah OZ, o čemer pa davčni organ ni pristojen odločati, saj gre za civilnopravni zahtevek in ne za upravno stvar. Pristojnost organa za odločanje v upravni zadevi je lahko iskati le v okviru določb davčnega postopka oz. upravnega postopka, skladno z materialnopravno podlago po ZDDV-1.

Ni sporno, da tožnik vračila DDV ne zahteva na podlagi predloženega obračuna pred pristojnim davčnim organom, kot tudi, da v obravnavani zadevi ne izkazuje presežka DDV v znesku 696.000,00 EUR po določbah 73. člena ZDDV-1, po kateri se na podlagi obračuna DDV-O zavezancu za davek vrne DDV, ki v obračunu DDV-O izkaže presežek DDV.

V zadevi je nedvomno pojasnjeno, da je bil znesek neupravičeno zaračunanega DDV, ki ga je tožniku zaračunal prodajalec B. d.o.o. (ki je bil nakazan v državni proračun preko notarjevega fiduciarnega računa po tožnikovem navodilu), tudi v celoti vrnjen prodajalcu, ki je v obravnavani zadevi po ZDDV-1 zavezanec in plačnik DDV, zato tožnik nima pravne podlage, da iz tega posla od davčne uprave zahteva vračilo navedenega zneska.