davčna izvršba - izvršba na dolžnikova denarna sredstva - odgovornost banke za opuščeno odtegnitev in plačilo - obrazložitev odločbe - protipravnost ravnanja
Odgovornost banke oziroma hranilnice za plačilo davčnega dolga zaradi opuščene odtegnitve in izplačila je posebna oblika neposlovne odškodninske odgovornosti. Zato je treba obravnavano situacijo presojati po splošnih pravilih o krivdni neposlovni odškodninski odgovornosti z domnevo krivde ter presoditi, ali so podane vse splošne predpostavke za to obliko odgovornosti, to je protipravnost ravnanja, škoda, vzročna zveza in krivda.
Obrazložitev izpodbijane odločbe ni taka, kot jo zahteva prvi odstavek 214. člena ZUP, torej je nepopolna, to pa pomeni, da je tožena stranka v postopku izdaje izpodbijane odločbe bistveno kršila pravila postopka. Nadalje sodišče še ugotavlja, da ostaja nepojasnjena odločitev tožene stranke glede plačila zamudnih obresti, ki jih nalaga v plačilo tožnici, saj ni pojasnila, zakaj naj bi tožnica plačala zamudne obresti od dneva izdaje sklepa in ne šele od takrat, ko ga je prijela, niti tega, zakaj ji sploh nalaga v plačilo zamudne obresti, ker so po svoji naravi povračilo za nastalo škodo, pojasnjeno pa tudi ni, zakaj naj bi tožnica poravnala stroške izvršilnega postopka.
dohodnina - odmera dohodnine - samoprijava - dejanski stroški prevoza in prehrane - rok za uveljavljanje stroškov
V obravnavani zadevi ni sporno, da je tožnik 13. 11. 2013 vložil napoved za odmero dohodnine za leto 2012, na podlagi samoprijave. Prav tako v zadevi ni sporno, da izplačevalec dohodka, ki ga je v samoprijavi napovedal tožnik, ni plačnik davka v smislu določbe 58. člena ZDavP-2, zato mora davčni zavezanec že v napovedi za odmero dohodnine uveljavljati dejanske stroške prevoza na delo in stroške prehrane. Pogoj za obravnavo teh stroškov oziroma zmanjšanje davčne osnove za njihovo višino pa njihovo uveljavljanje v pravočasni napovedi. V obravnavani zadevi bi bila napoved pravočasno vložena skladno z določbo 288.člena ZDavP-2, oziroma v skladu z določbo šestega odstavka 267. člena ZDavP-2, torej do 31. 7. za preteklo leto.
ZUJIK člen 94, 94/5, 114. Pravilnik o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov člen 12, 13, 14. ZUP člen 214.
Kot je razvidno iz tožnikove izjave z dne 25. 5. 2015 na prejeto obvestilo, ki se nahaja v upravnih spisih, je v njej - enako kot v tožbi - zatrjeval prenizko točkovanje pri petih kriterijih in za to navajal tudi razloge. Na te njegove pomisleke tožena stranka ni odgovorila oziroma v izpodbijani odločbi navaja samo, da je komisija ponovno proučila vlogo prijavitelja in ni spremenila mnenja. Takšna obrazložitev pa je pomanjkljiva in v spornem delu - glede točkovanja projekta pri petih v tožbi navedenih kriterijih - ne omogoča preizkusa, ali so bili pri ocenjevanju očitno kršeni kriteriji vrednotenja in ocenjevanja.
V skladu s 54. členom ZDavP-2 lahko davčni zavezanec v 12 mesecih od poteka roka za predložitev obračuna predloži popravek davčnega obračuna, če pozneje ugotovi, da je v predloženem davčnem obračunu davčno obveznost izkazal previsoko glede na obveznost, ki bi jo moral izkazati na podlagi zakona o obdavčenju. Popravljenemu davčnemu obračunu mora priložiti obrazložitev o razlogih, zaradi katerih je davčno obveznost izkazal previsoko. Če iz obrazložitve izhaja, da popravek obračuna ni utemeljen, davčni organ popravka davčnega obračuna ne sprejme in o tem obvesti zavezanca za davek.
V skladu s 54. členom ZDavP-2 lahko davčni zavezanec v 12 mesecih od poteka roka za predložitev obračuna predloži popravek davčnega obračuna, če pozneje ugotovi, da je v predloženem davčnem obračunu davčno obveznost izkazal previsoko glede na obveznost, ki bi jo moral izkazati na podlagi zakona o obdavčenju. Popravljenemu davčnemu obračunu mora priložiti obrazložitev o razlogih, zaradi katerih je davčno obveznost izkazal previsoko. Če iz obrazložitve izhaja, da popravek obračuna ni utemeljen, davčni organ popravka davčnega obračuna ne sprejme in o tem obvesti zavezanca za davek.
ZDoh člen 12, 15, 15/1, 15/1-4. ZUP člen 20, 21, 96.
dohodnina - odmera dohodnine - obnova postopka - nova dejstva in dokazi - dokazovanje - zaslišanje priče
Na podlagi podatkov upravnih spisov (elektronskih sporočil odvetnika in uradnih zaznamkov) sodišče ugotavlja, da razlogi, ki jih je po pooblaščencu navajal tožnik, njegovih izostankov ne opravičujejo in kažejo zgolj na zavlačevanje postopka. Ob že podani pisni izjavi tožnika in predloženih listinah njegovo ponovno (dodatno) zaslišanje tudi po presoji sodišča ne bi moglo vplivati na odločitev v zadevi. Z neizvedbo dokaza z izjavo stranke, ki se v upravnem postopku uporabi le, kolikor za ugotovitev nekega dejstva ni dovolj drugih dokazov, ki ga je v svoji vlogi (tudi povsem nesubstancirano) predlagal tožnik, zato po presoji sodišča ni prišlo do kršitve načela materialne resnice.
trošarina - vračilo trošarine - pridobivanje suhega kremenovega peska - poraba električne energije
V postopku pridobivanja kremenovega peska se kremenova surovina ni niti mehansko niti kemijsko preoblikovala, kar je pogoj za uvrstitev v predelovalno dejavnost, kamor se uvršča tudi proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov. Iz poročila A. sicer izhaja, da je v postopku pridobivanja kremenovega peska prišlo do spremembe mineraloške sestave vhodne surovine, iz opisa postopka pa je razvidno, da je navedeno posledica postopka odstranjevanja nečistoč in ne kemijskih reakcij.
davčna izvršba - davčna izvršba na dolžnikove denarne terjatve - izpodbijanje izvršilnega naslova
Podlaga za izpodbijani sklep je izvršljiva odločba. Obveznost, ki se tožnici nalaga z odločbo, davčni organ s sklepom zgolj izvršuje in o njej ne odloča niti ne preizkuša, če je odločba pravilna. Zato tožnica ne more uspeti z ugovori, ki se nanašajo na izdano odločbo oziroma na okoliščine, ki so povezane z njeno izdajo, kot so njeno takratno psihično stanje in odnosi s sorodniki in kar vse naj bi po navedbah v tožbi vplivalo na to, da sta odločba in posledično izpodbijani sklep nezakonita.
ZPIZ-2 člen 159. ZUJF člen 10, 203. ZZVZZ člen 60, 60/1. ZDavP-2 člen 101, 102, 102/4, 103.
davčna izvršba - odlog oziroma obročno plačilo dolga - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - prispevki za zdravstveno zavarovanje - zavrženje predloga
Po določbah 110. člena ZDavP-2 se 101., 102. in 103. člen tega zakona ne uporabljajo za prispevke za zdravstveno zavarovanje ter za prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Podlage za odločanje o odlogu oziroma obročnem plačilu teh prispevkov torej v davčnem zakonu (ZDavP-2) ni, temveč jo je potrebno iskati v področnih predpisih, kakršna sta ZPIZ-2 in ZZVZZ. V teh predpisih pa, kot pravilno navajata že oba davčna organa, podlage za odpis oziroma obročno plačilo od 1. 1. 2013 (ZPIZ-2) oziroma od 31. 5. 2012 (ZUJF) dalje ni več. V obeh odločbah se pravilno ugotavlja tudi, da tožniku ni mogoče odobriti odloga in obročnega plačevanja akontacije dohodnine, saj je tako izrecno določeno v četrtem odstavku 102. člena ZDavP-2.
Prisilna izvršitev davčnih obveznosti se lahko odloži le v dveh primerih: če je bil pred tem odobren odlog plačila davčnih obveznosti ali njihovo obročno plačevanje, in v primeru, če davčni organ spozna, da bi bilo pritožbi zoper sklep o izvršbi mogoče ugoditi in odloži izvršbo iz tega razloga – pa še to lahko stori le uradoma.
V postopku prisilne likvidacije nad tožnikom pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani je bil ustavljen postopek prisilne likvidacije ter začet stečajni postopek iz razloga iz drugega odstavka 423. člena ZFPPIPP, saj je likvidacijski upravitelj zaradi insolventnosti pravne osebe predlagal začetek stečajnega postopka. Tožnik torej ne izkazuje (več) pravnega interesa za vloženo tožbo, saj svojega pravnega položaja ne more več izboljšati tudi, če bi sodišče vsebinsko odločalo o njegovi tožbi.
ZTFI člen 7, 7/2, 7/2-9. ZDavP-2 člen 285, 328. ZDoh-2 člen 81, 83, 132, 137, 141. Direktiva Sveta 2003/48/ES z dne 3. junija 2003o obdavčitvi dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti člen 6. Konvencija med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in premoženje člen 10, 11, 22. ZUS-1 člen 22, 22/1, 38.
dohodnina - dohodnina od obresti - finančna pogodba na razlike - davčna osnova - v tujini plačan davek - odgovor na tožbo - zamudna sodba
Finančne pogodbe na razlike (CFD) so skladno z 9. točko drugega odstavka 7. člena ZTFI finančni instrument. Gre za pogodbeno razmerje med izdajateljem pogodbe na razliko v ceni in vlagateljem, ki slednjemu omogoča udeležbo v gibanju cen osnovnega instrumenta, na katerega se pogodba nanaša (v konkretnem primeru osnovnih delnic), ne da bi bil pri tem njegov polnopravni lastnik. Vlagatelj torej ni delničar družbe, katere delnice so osnovni instrument CFD-ja, in tako tudi nima pravic, ki jih imajo imetniki delnic (do udeležbe pri upravljanju, do dela dobička družbe, do ustreznega dela premoženja družbe po njeni likvidaciji ali stečaju), a je kljub temu v primeru, da na presečni dan za upravičenost do dividend drži dolgo pozicijo s CFD-jem, vezanim na delnico, pri kateri se izplačuje dividenda, deležen denarne prilagoditve iz tega naslova. Predmet obdavčitve v konkretni zadevi je ravno tovrstni dohodek.
Odgovor na tožbo v upravnem sporu ni zakonsko urejen enako, kot je urejen odgovor na tožbo v pravdnem postopku. Glede na določbe 38. člena ZUS-1, zlasti njegovega drugega in tretjega odstavka, odgovor na tožbo v upravnem sporu ni obligatoren. Obligatorna je predložitev spisov. Opustitev, nepravočasnost ali neobrazloženost odgovora na tožbo zato nima enakih posledic, kot jih ima v pravdi, zlasti ne posledice, da bi se dejstva, ki so navedena v tožbi, štela kot v pravdi za priznana.
dohodnina - obnova postopka - dohodki iz drugega pogodbenega razmerja - bančni podatki osebni podatki
Neutemeljen je tožbeni ugovor, da je prvostopenjski organ do podatkov o prometu (prilivih in odlivih) na tožnikovem osebnem bančnem računu prišel na nezakonit in ustavno neskladen način. Ustava RS zagotavlja varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic in varstvo osebnih podatkov, vendar pa so posegi organov v te ustavne pravice po ustaljeni ustavnosodni praksi dopustni, če imajo zakonsko podlago in so v skladu z načelom sorazmernosti. To pomeni, da mora biti omejitev potrebna in nujna za dosego zasledovanega ustavno legitimnega cilja ter v sorazmerju s pomembnostjo tega cilja. To pa je bilo v tem primeru podano.
ZKGZ člen 25b. ZDavP-2 člen 143, 167, 168, 170, 170/1. ZUP člen 214.
davčna izvršba - izvršba na dolžnikova denarna sredstva - zbornični prispevek - odgovornost banke za opuščeno odtegnitev in izplačilo - neravnanje po sklepu o izvršbi - neposlovna odškodninska odgovornost - obrazložitev odločbe
Tožena stranka je zmotno uporabila materialno pravo s tem, ko je izhajala iz prepričanja, da je na podlagi 170. člena ZDavP-2 dopustno obveznost dolžnika iz naslova neplačanega zborničnega prispevka prenesti na tožečo stranko kot tisto, pri kateri ima tožnik odprt račun. Tožena stranka bi namesto tega morala opustitev tožeče stranke presoditi po pravilih o krivdni neposlovni odškodninski odgovornosti, torej oceniti ali je bilo ravnanje tožeče stranke protipravno, ali je nastala škoda, ali med ravnanjem in nastalo škodo obstaja vzročna zveza ter ali je utemeljena tudi krivdna odgovornost tožeče stranke.
javni razpis - razpisni pogoji - začetek izvajanja projekta
Kot izhaja iz določb razpisne dokumentacije, je ključno za presojo upravičenosti vloge na javni razpis, kdaj so se začele aktivnosti v zvezi s projektom oziroma začetek izvajanja projekta, to pa je širši pojem od pojma gradnje po ZGO-1.
Kot neutemeljene in pavšalne zavrača sodišče tožbene ugovore, ki se nanašajo na višino izterjevanega zneska oziroma navedbe, da tožeča stranka ni bila davčni dolžnik. Tožeča stranka teh ugovorov namreč ni konkretizirala oziroma ni določno pojasnila, kateri izmed izterjevanih zneskov ali izvršilnih naslovov, ni bil pravilno upoštevan. Prav tako sodišče zavrača tožbeni ugovor, da je iz knjigovodske kartice tožeče stranke razvidno, da je znašal dolg tožeče stranke iz naslova neporavnanih obveznosti na dan 30. 6. 201 le 511,95 EUR. Gre namreč za stanje dolga po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe, sodišče pa je dolžno presojati stanje dolga na dan izdaje izpodbijanega sklepa.
Zakon o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010-2015 člen 3.
sofinanciranje začetnih investicij podjetij in ustvarjanja novih delovnih mest - javni razpis - razpisni pogoji
Tožeča stranka v vlogi ni izkazala, da je namen investicije proizvodnja novega izdelka, ki je produkt lastnega razvoja, niti ni izkazala svoje nekonkretizirane trditve o modernizaciji proizvodnje. Tožeča stranka tovrstne izdelke izdeluje že od začetka svojega obstoja, iz priloženega pa ni razvidno, da gre za nov produkt, ki je rezultat lastnega razvoja. Glede na to je ocena z 1 točko po tem kriteriju ustrezna.
Vračilo trošarine se lahko uveljavlja na podlagi pisne vloge, kar pomeni, da mora stranka že v svoji pisni vlogi izraziti voljo in namen, da s to vlogo zahteva vračilo trošarine. Strankina volja in namen morati biti na ustrezen način izražena v vlogi sami in razvidna iz vsebine.
ZDavP-2 člen 101, 101/5, 101/7, 104, 110, 110/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 36, 37, 38. ZPIZ-2 člen 159, 159/3.
davčni dolg - odpis davčnega dolga - odlog plačila davčnega dolga - obročno plačilo davčnega dolga - premoženje zavezanca za davek
Kljub težki finančni situaciji, v kateri se je znašel tožnik in potencialni socialni ogroženosti, predmetnega dolga ni mogoče odpisati ali delno odpisati, ker je ta možnost z zakonom izključena. Za dolg iz naslova prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevkov za zdravstveno varstvo ter akontacije od dohodka iz dejavnosti je izrecno izključena tudi možnost odloga oziroma obročnega plačila. Za preostali dolg iz naslova davka na dodano vrednost in stroškov prisilne izterjave pa je davčni organ prve stopnje odobril obročno plačilo na štiriindvajset obrokov, kar je največje možno število obrokov, ki ga dopušča zakon.