TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Finančne pogodbe na razlike (CFD) so skladno z 9. točko drugega odstavka 7. člena ZTFI finančni instrument. Gre za pogodbeno razmerje med izdajateljem pogodbe na razliko v ceni in vlagateljem, ki slednjemu omogoča udeležbo v gibanju cen osnovnega instrumenta, na katerega se pogodba nanaša (v konkretnem primeru osnovnih delnic), ne da bi bil pri tem njegov polnopravni lastnik. Vlagatelj torej ni delničar družbe, katere delnice so osnovni instrument CFD-ja, in tako tudi nima pravic, ki jih imajo imetniki delnic (do udeležbe pri upravljanju, do dela dobička družbe, do ustreznega dela premoženja družbe po njeni likvidaciji ali stečaju), a je kljub temu v primeru, da na presečni dan za upravičenost do dividend drži dolgo pozicijo s CFD-jem, vezanim na delnico, pri kateri se izplačuje dividenda, deležen denarne prilagoditve iz tega naslova. Predmet obdavčitve v konkretni zadevi je ravno tovrstni dohodek.

Odgovor na tožbo v upravnem sporu ni zakonsko urejen enako, kot je urejen odgovor na tožbo v pravdnem postopku. Glede na določbe 38. člena ZUS-1, zlasti njegovega drugega in tretjega odstavka, odgovor na tožbo v upravnem sporu ni obligatoren. Obligatorna je predložitev spisov. Opustitev, nepravočasnost ali neobrazloženost odgovora na tožbo zato nima enakih posledic, kot jih ima v pravdi, zlasti ne posledice, da bi se dejstva, ki so navedena v tožbi, štela kot v pravdi za priznana.