članarina za Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije - davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova - odpis terjatev iz naslova članarine
S pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi se lahko uveljavljajo zgolj ugovori, ki se nanašajo na izvršbo, ne more pa se z njo izpodbijati izvršilnega naslova. To velja tudi za upravni spor, katerega predmet je izključno presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi.
Odločanje o odpisu zapadlih terjatev iz naslova članarine je v pristojnosti Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. V upravnem sporu o zakonitosti sklepa o davčni izvršbi ugovora slabega premoženjskega stanja ni mogoče z uspehom uveljavljati.
odločba o prekršku - stroški postopka - davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova - izvršilno dejanje
S pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi se lahko uveljavljajo zgolj ugovori, ki se nanašajo na izvršbo, ne more pa se z njo izpodbijati izvršilni naslov, v obravnavanem primeru odločba o prekršku, ki jo je dopustno izpodbijati le z zahtevo za sodno varstvo po določbah ZP-1. Ugovorov, s katerimi se izpodbija izvršilni naslov, zato tudi ni mogoče z uspehom uveljavljati v upravnem sporu, v katerem se izpodbija sklep o davčni izvršbi. Drugi tožbeni ugovori pa se nanašajo na izvršilna dejanja in že zato ne morejo vplivati na pravilnost izpodbijanega sklepa, zato jih sodišče vsebinsko ni presojalo.
Javni poziv za predložitev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve „Regionalni razvojni programi“ razvojne prioritete „Razvoj regij“ operativnega programa krepitve regionalnih razvojih potencialov 2007 - 2013 za obdobje 2013 - 2015 poglavje 12.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - razvoj regij - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - časovna lista prejetih vlog
Iz javnega poziva izhaja, da bodo vloge, ki bodo pozvane k formalni dopolnitvi, na časovno listo formalno popolnih vlog uvrščene glede na poštni žig ali kopijo enako računu (datum, ura in minuta oddaje formalne dopolnitve, ob pogoju, da bo po dopolnitvi vloga formalno popolna). Ker v zadevi ni sporno, da je tožnica z dopolnitvijo vloge 19. 5. 2014 odpravila formalno nepopolnost vloge, je tožena stranka pravilno štela, da je bila formalno popolna vloga pri izvajalcu poštnih storitev oddana 19. 5. 2014, ob 9:08 uri in je zaradi uvrstitve na časovno listo formalno popolnih vlog zasedla 16 mesto. Posledica te uvrstitve pa je tudi pravilna ugotovitev tožene stranke, da so bila sredstva, ki so bila razdeljena na časovni listi formalno popolnih vlog vlagateljem uvrščenih pred tožnico, porabljena, zato tožnica s svojo vlogo ni bila upravičena do sofinanciranja.
odmera davka v posebnih primerih - predmet obdavčitve - metoda cenitve - obrnjeno dokazno breme - načelo zaslišanja stranke - obnova postopka odmere dohodnine
Poleg pogojev za ugotavljanje davčne osnove so v petem odstavku 68. člena ZDavP-2 določeni tudi vsi elementi, potrebni za izračun davčne obveznosti (davčna osnova, davčna stopnja, davčno obdobje). Gre za materialne določbe, ki so specialna ureditev v razmerju do določb ZDoh-2. Predmet obdavčitve po navedeni določbi pomeni na predpisani način ugotovljena razlika, ne glede na vir oziroma vrsto dohodkov, iz katerih izvira. Stališče, da bi davčni organ moral ugotoviti dejavnosti, s katerimi so bili doseženi neprijavljeni dohodki, ne drži. Na zavezancu je, da dokaže, da sredstva izvirajo iz neobdavčljivih virov. Metoda cenitve ni predpisana. Ker je cilj cenitve, da se čimbolj približa resničnemu dejanskemu stanju, metodo davčni organ izbere ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera.
Skladno z načelom zaslišanja stranke je davčni organ dolžan stranki omogočiti, da se pred odločitvijo v zadevi izreče o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločbo. Stališču tožnika, da je prišlo do kršitve tega načela, ker ga davčni organ pred izdajo odločbe ni seznanil z oceno dokazov, ki jih je tožnik predložil v fazi pripomb na zapisnik, ni mogoče slediti. Ni namreč razlogov, da tožnik, na katerem je breme dokazovanja, vseh dokazov, s katerimi je razpolagal, ne bi predložil oziroma predlagal že v pripombah na zapisnik. Pogojevanje (dodatnih) dokaznih predlogov s seznanjenostjo o tem, kakšna je presoja predhodno predloženih, ni utemeljeno.
V primeru odmere po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 gre za ugotavljanje davčne osnove davčnega obdobja, ki zajema več davčnih (koledarskih) let skupaj. To onemogoča obnovo postopkov odmere dohodnine po posameznih davčnih letih. Ker se dohodki, ki so bili že obdavčeni, v davčno osnovo ne vštevajo, izpodbijana odločba tudi ne vpliva na predhodno odmerjene in plačane davčne obveznosti.
dohodnina - davčni rezident - uradno prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji - načelo pomoči zavezancu - načelo varstva pravic strank - po izdaji odločbe nastale okoliščine - središče osebnih in ekonomskih interesov - rezidentstvo po konvenciji in po zakonu o dohodnini - dvojno rezidentstvo
Z izpodbijano odločbo je bilo odločeno, da se tožnik za davčne namene v obdobju od 1. 1. 2013 dalje šteje za rezidenta Slovenije. Odločitev je utemeljena že na podlagi pogoja iz 1. točke 6. člena ZDoh-2, saj je imel tožnik ob izdaji izpodbijane odločbe v Sloveniji (še) uradno prijavljeno stalno prebivališče. Stališče, da je po navedeni določbi relevantno dejansko prebivanje, je v direktnem nasprotju z zakonskim besedilom, iz katerega jasno izhaja, da gre za formalni in ne za dejanski pogoj. Pravilnost in zakonitost prvostopenjske odločbe se presoja glede na dejansko in pravno stanje ob njeni izdaji; po tem spremenjeno dejansko stanje je lahko le podlaga za izdajo nove odločbe.
Načela pomoči zavezancu iz 7. člena ZDavP-2 oziroma načela varstva pravic strank iz 7. člena ZUP in ne kakšne druge zakonske določbe ni mogoče razumeti tako, da bi davčnemu organu nalagala dolžnost, da zavezancu svetuje pri urejanju njegovih obveznosti po ZPPreb.
Ko oba davčna organa argumentirata, da ima tožnik središče svojih osebnih in ekonomskih interesov v Sloveniji, to lahko pomeni zgolj dodatno utemeljitev odločbe v smislu, da je izpolnjen tudi pogoj iz 5. točke 6. člena ZDoh-2. Pri tem gre še vedno za ugotavljanje rezidentskega statusa za davčne namene na podlagi določb slovenske notranje zakonodaje. Se pa pri presoji kriterija središča osebnih in ekonomskih interesov iz 5. točke 6. člena ZDoh-2 utemeljeno lahko upošteva tudi Komentar k 4. členu Vzorčne Konvencije OECD, in sicer zato, ker ta konvencija in po njenem vzoru sklenjene bilateralne KIDO poznajo vsebinsko primerljiv pojem središča življenjskih interesov. Po ustaljenih stališčih se pri določanju rezidentstva po tem kriteriju prednost pripisuje tesnejšim osebnim odnosom pred ekonomskimi.
davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova - vpogled v knjigovodsko evidenco - stroški postopka - navedba izvršljivosti
S pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi se lahko uveljavljajo zgolj ugovori, ki se nanašajo na izvršbo, ne more pa se z njo izpodbijati izvršilni naslov, v obravnavanem primeru odločba o odmeri davka na nepremično premoženje večje vrednosti. Tožbeni očitek, da bi se toženka morala izjaviti o ugovorih, ki se nanašajo na vprašanje ustavnosti zakonskih določb, na podlagi katerih je bila izdana omenjena odmerna odločba, zato ni utemeljen.
Sodišče tudi ne ugotavlja kršitve 151. člena ZDavP-2. Po navedeni določbi se namreč navedba datuma izvršljivosti v sklepu o izvršbi zahteva le ob izvršilnem naslovu, ne pa tudi ob stroških izvršbe, ki jih organ odmeri s sklepom.
Po vpogledu v tožničino ponudbo, in sicer priloženi tedenski jedilnik (ovoj št. 2/2), sodišče pritrjuje toženki, da je tožnica prijavila zgolj 20 različnih študentskih kosil v tednu, in ne 21, kot zatrjuje v tožbi, in da ni prijavila vsaj dveh različnih jedi iz kategorij pizze, solate, hitra hrana in vegetarijanske jedi. Dodelitev 5 točk pri merilu št. 1 in 6 točk pri merilu št. 2 je zato pravilna in skladna z Javnim razpisom za izbiro ponudnikov subvencionirane študentske prehrane za leti 2015 in 2016.
Odgovornosti za plačilo carinskega dolga oziroma DDV se lahko deklarant izogne le ob posebej določenih primerih, ko je treba v skladu s členom 220. CZ opustiti naknadno vknjižbo carinskega dolga oziroma skladno z 239. členom CZ povrniti oziroma odpustiti preveč plačano oziroma obračunan carinski dolg. Deklarant običajno prevzema odgovornost za plačilo dajatev in za predložitev ustreznih dokumentov carinskim organom. V kolikor se naknadno ugotovi, da so dokumenti ponarejeni ali netočni, potem po dejstvo predstavlja del poklicnega in poslovnega tveganja, ki je sestavni del te dejavnosti, zlasti carinskega zastopnika, ki lahko poskuša pridobiti povračilo od gospodarskih subjektov, vpletenih v goljufivo uporabo zadevnih dokumentov.
Upravni organ prve stopnje naknadne vknjižbe po odločbi DT 424-199/2010-1 ni izvedel zaradi nenamenske uporabe plovil po sprostitvi v prost promet (neopravljene komercialne dejavnosti na odprtem morju), ampak zato, ker pogoji za oprostitev plačila DDV na podlagi 53. člena ZDDV niso bili izpolnjeni že ob sprostitvi v prost promet. Zato je obveznost plačila DDV nastala ob uvozu in sicer po 201. členu CZ, za plačilo katerega odgovarja deklarant. Tako stališče carinskih organov se nikoli ni spreminjalo in je v samem 201. členu CZ tudi jasno opredeljeno in tega v ničemer ne spreminjajo v tožbi navedeni zapisnik sestanka DURS in Ministrstva za finance.
sofinanciranje iz javnih sredstev - status stranskega udeleženca - priznanje statusa stranskega udeleženca - vsebinsko obravnavanje tožbe
Predhodno priznan status stranke oziroma stranskega udeleženca v upravnem postopku je pogoj za priznanje položaja stranke v upravnem sporu oziroma vsebinsko obravnavanje tožbe zoper odločbo, izdano v tem postopku.
ZICPES člen 68 do 78. Uredba (EU) št. 608/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1383/2013 člen 23, 23/4.
Carinski organi v primeru, če na podlagi utemeljenih indicev sumijo, da blago, ki je pod carinskim nadzorom, krši pravice intelektualne lastnine, bodisi na svojo pobudo, bodisi na podlagi zahteve, prekinejo carinski postopek prepustitve blaga ali blago zadržijo in subjektu, upravičenemu do vložitve zahteve, omogočijo sprožitev postopka za ugotovitev, ali je bila dejansko kršena pravica intelektualne lastnine.
ZDavP-2 člen 97. ZDDV-1 člen 39, 39/4, 73, 73/4. ZFPPIPP člen 264.
DDV - vračilo presežka DDV - postopek prisilne poravnave oz. stečajnega postopka
Iz šestega odstavka 97. člena ZDavP-2 (vračilo davka), izhaja, da se, ne glede na prvi do peti odstavek tega člena, zavezancu za davek, ki mu je potekel rok za plačilo drugih davkov, vrne preveč plačani davek, zmanjšan za znesek davkov, ki jim je potekel rok plačila pri davčnem organu, z upoštevanjem omejitev iz petega odstavka 93. člena ZDavP-2, če ni z zakonom drugače določeno. Določbe 73. člena ZDDV-1 pa se nanašajo na vračilo DDV na podlagi obračuna DDV-O. Iz četrtega odstavka tega člena ZDDV-1 izhaja, da če je davčnemu zavezancu potekel rok za plačilo drugih davkov, se presežek vrne po poplačilu davčnega dolga.
Te zakonske določbe omejujejo pravico, ki izhaja iz četrtega odstavka 39. člena ZDDV-1, po katerem lahko davčni zavezanec popravi (zmanjša) znesek obračunanega in neplačanega DDV od vseh priznanih terjatev, ki jih je prijavil v postopku prisilne poravnave oziroma stečajnem postopku. Izpodbijana odločitev tudi ni v nasprotju z 264. členom ZFPPIPP, ki določa, da ni dovoljeno pobotati terjatve upnika do stečajnega dolžnika, ki je nastala do začetka stečajnega postopka, z nasprotno terjatvijo stečajnega dolžnika do tega upnika, ki je nastala po začetku stečajnega postopka.
ZDDV-1 člen 41, 146. Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 927/2012 z dne 9. oktobra 2012 o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (ES) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi.
carina - dodatna določitev uvoznih dajatev - uvrstitev blaga v kombinirano carinsko nomenklaturo - davčna stopnja
Carinski urad je odločil, da se blago z opisom: „demonetizirani bankovci Papue Nove Gvineje (K2, K10, K20, K50 in K100), nevnovčljivi, z numizmatočnim (zbirateljskim) pomenom, sproščeni v prost promet, prijavljeno v tarifno oznako 9705 00 00 KN in TARIC kode 90, z davčno stopnjo davka na dodano vrednost 9,5%“ razvrsti v tarifno oznako 4907 00 30 KN in TARIC kodo 00 s predpisano 22% davčno stopnjo DDV.
V obravnavanem primeru so izkazane objektivne okoliščine, iz katerih izhaja, da se je tožnik pri sklicevanju na pravico do odbitka DDV skliceval z goljufijo ali zlorabo. V takem primeru pa je treba z retroaktivnim učinkom zahtevati vračilo dolgovanih zneskov oz. je dolžnost nacionalnega sodišča zavrniti ugodnost pravice do odbitka DDV, če se na podlagi objektivnih elementov ugotovi, da se na to pravico sklicuje goljufivo ali z zlorabo. Objektivne okoliščine so v obravnavanem primeru razvidne iz dejanskih ugotovitev glede sklepanja poslov s spornima družbama, in sicer glede same izvedbe poslov, ki jih je ugotovil davčni organ, in ki kažejo na nepravilnosti oz. goljufijo pri izdajateljih računov. Tožniku se v obravnavani zadevi utemeljeno očita popolnoma drugačen način poslovanja od običajnega poslovanja, ter posledično, da je vedel oziroma bi moral vedeti, da sodeluje v poslih, ki predstavljajo utajo davkov.
ZDavP-2 člen 88. ZUS-1 člen 64, 64/4. ZGD člen 569. ZDDPO člen 6.
odprava odločbe po nadzorstveni pravici - kršitev materialnega prava - obrazložitev odločbe - vezanost upravnega organa na pravno mnenje sodišča
Stališču toženke, da na sodbo (Vrhovnega) sodišča, izdano v drugi, pa čeprav istovrstni zadevi, ter na uporabo oziroma razlago zakona, ki jo vsebuje takšna sodba, ni vezana, je sodišče že pritrdilo. Je pa tudi že poudarilo, da nevezanost na odločitev sodišča ne velja, če upravni organ na podlagi sodne odločbe ponovno odloča v isti zadevi. V takšnem primeru je pri ponovnem odločanju v skladu z določbo četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka.
DDV - odmera DDV - odbitek DDV - popravek obračuna DDV - pravica do popravka odbitka izstopnega DDV - dobra vera - kupoprodajna pogodba za nepremičnine
Davčni zavezanec lahko popravi (zmanjša) znesek obračunanega DDV, če pisno obvesti kupca o znesku DDV, za katerega kupec nima pravice do odbitka. Razlogi, zaradi katerih tožnik navedene pravice nima, izhajajo iz namena omenjene zakonske določbe v povezavi s sodbami SEU, ki se nanašajo na načelo nevtralnosti in z njim povezano nevarnostjo izgube davčnih prihodkov. V konkretni zadevi bi v primeru, če bi tožniku bila odobrena pravica do popravka odbitka izstopnega DDV prišlo do izgube davčnih prihodkov in ne bi bilo zagotovljeno načelo nevtralnosti. To izhaja iz okoliščin obravnavane zadeve, saj ni sporno, da prejemnik spornih računov ni zmanjšal odbitka vstopnega DDV, ki ga je uveljavljal od navedenih računov.
dohodnina - odmera dohodnine - davčni rezident - uradno prijavljeno stalno prebivališče
V skladu s 6. členom zakonov o dohodnini, ki sta veljala v obravnavanem obdobju, je zavezanec rezident Slovenije v kateremkoli času v davčnem letu, če v tem času izpolnjuje katerega od pogojev, ki so v tem členu taksativno navedeni. Med njimi je na prvem mestu pogoj, da ima uradno prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji. Tožbeno stališče, da je po tej določbi relevantno dejansko prebivanje, je v direktnem nasprotju z zakonskim besedilom, iz katerega izhaja, da gre za formalni in ne za dejanski pogoj. Dejstvo, da tožnik ob odhodu v tujino ni imel zakonske dolžnosti odjave prebivališča, na odločitev ne more imeti vpliva, saj ga je na tem področju nesporno zavezoval kasneje sprejeti Zakon o prijavi prebivališča. Da ga Republika Slovenija šteje za svojega davčnega rezidenta, pa je bil tožnik seznanjen tudi z odločbami o odmeri dohodnine oziroma informativnimi izračuni, ki so bili podlaga za vračilo akontacije dohodnine od dohodka iz premoženja.
dohodnina - odmera dohodnine - davčni rezident - odločba o rezidentskem statusu - središče osebnih in ekonomskih interesov - mednarodna konvencija o izogibanju dvojnega obdavčenja - prelomna pravila
Kriterij središča osebnih in ekonomskih interesov iz 5. točke 6. člena ZDoh-2 se presoja z upoštevanjem Komentarja k 4. členu Vzročne Konvencije OECD. Pri določanju rezidentstva se prednost pripisuje tesnejšim osebnim odnosom. S tem je skladno stališče, da posameznik središča svojih osebnih interesov ni prenesel v državo, v kateri dela, če je njegova družina ostala v državi, v kateri je delal in prebival pred odhodom v tujino. Sodišče dodaja, da se družinske in družbene povezave ne prekinejo s samim odhodom v tujino, prav tako se z njim njihova vzpostavitev v tujini ne predpostavlja. Ne glede na zatrjevano formalnost zakonske zveze v Sloveniji po izselitvi tožnika ostajajo tožnikova žena in dve sicer polnoletni hčerki, ki pa se po navedbah tožnika redno šolata in ju tožnik ne le mora, temveč ju tudi dejansko preživlja.
Pravila, določena v 4. členu konvencije o izogibanju dvojnemu obdavčenju, so namenjena razreševanju položaja, v katerem osebo po svoji notranji zakonodaji štejeta za rezidenta za davčne namene obe državi pogodbenici. Rezidentski status za potrebe konvencije je torej relevanten šele v postopku davčne odmere, če zavezanec izkaže, da ga za rezidenta po svojem notranjem pravu šteje tudi država vira. Razlogi izpodbijane odločbe, v katerih se davčni organ opredeli do rezidentskega statusa tožnika za potrebe konvencije, so tako za tožnika lahko zgolj informativne narave in ne pomenijo podlage za odločitev o njegovem statusu rezidenta za davčne namene po določbah ZDoh-2, ki je predmet odločitve.
ZDDV-1 člen 45, 67, 67/5. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 78.
DDV - odmera DDV - obdavčitev transakcij v zvezi z nepremičninami - izbira obdavčitev transakcij
Določba drugega odstavka 45. člena ZDDV-1 je jasna in nedvoumna glede načina izvršitve pravice do izbire za obdavčitev transakcij v zvezi z nepremičninami. Iz te določbe nedvoumno izhaja, da morata v primeru, da se davčni zavezanec (prodajalec) dogovori s kupcem nepremičnine (davčnim zavezancem), da bo od transakcij, ki bi morale biti oproščene in so tam navedene, obračunal DDV po predpisani stopnji, oba pred opravljeno dobavo davčnemu organu, predložiti vsak svojo izjavo, torej tako prodajalec kot tudi kupec. Iz ugotovitev DIN torej izhaja, da v obravnavanem primeru ni bil izpolnjen zakonski pogoj iz drugega odstavka 45. člena ZDDV-1 za uveljavitev pravice do izbire obdavčitve transakcije v zvezi z nepremičninami po drugem odstavku 45. člena ZDDV-1. Predmetni račun se nanaša na dobavo, ki je oproščena plačila DDV, takšnega zneska pa prejemnik računa ne more odbiti kot vstopni DDV (peti odstavek 67. člena ZDDV-1), saj znesek davka, ki je na računu izkazan neutemeljeno, prejemnik računa ne sme odbiti kot vstopni DDV.
V obravnavanem primeru gre za vprašanje, ali tožniku utemeljeno ni priznan popravek izstopnega DDV na podlagi dobropisa, ki ga je tožnik izdal v smislu drugega odstavka 39. člena ZDDV-1. Po navedeni določbi lahko davčni zavezanec pri preklicu naročila, vračilu ali znižanju cene po opravljeni dobavi za davčno osnovo ustrezno zmanjša, popravi (zmanjša) znesek obračunanega DDV, če pisno obvesti kupca o znesku DDV, za katerega kupec nima pravice do odbitka. Tožnik ne more popraviti izstopnega DDV z izdanim dobropisom kupcu (družbi A. d.d.), saj ni v celoti odpravljeno tveganje vsake izgube davčnih prihodkov, predvsem zaradi pritožbe prejemnika računa na odločitev davčnega organa v zvezi z odbitkom vstopnega DDV. Iz ugotovitev dejanskega stanja izhaja, da prejemnik računa dejansko ni zmanjšal dobitka vstopnega DDV, čeprav je to navedel v obvestilu tožniku.
Zbornični prispevek sam po sebi res ni davek. Ker je Kmetijsko gozdarska zbornica pravna oseba javnega prava (prvi odstavek 2. člena ZKGZ), katere cilji ustanovitve in delovanja so varovanje in zastopanje interesov kmetijstva, gozdarstva in ribištva; svetovanje posameznikom in pravnim osebam, ki opravljajo kmetijsko, gozdarsko in ribiško dejavnost ter pospeševanje gospodarnega in okolju prijaznega kmetovanja, gozdarstva in ribištva, je treba prispevek ne glede na to, da ne gre za davek, opredeliti kot javna sredstva.