davek od dohodkov iz dejavnosti - poslovna dejavnost - gradnja objekta - poslovna sredstva - zemljišče - prihodki - davčno priznani odhodki - DDV
DDV pomeni samostojno, od davka od dohodkov iz dejavnosti različno davčno obveznost, o kateri se odloča na podlagi drugih davčnih predpisov. Zato se postopka lahko vodita ločeno in zato tožnik ne more uspeti z ugovorom, da gre za isto stvar in da bi moralo biti o obeh davčnih obveznostih odločeno z isto odločbo. Iz istega razloga se tudi ne more v postopku odmere davka iz dejavnosti uspešno sklicevati na ugotovitve oziroma na odločitve, ki so bile sprejete v postopku ugotavljanja davčne obveznosti iz naslova DDV.
Glede na dejanske ugotovitve postopka je bil objekt A. zgrajen v okviru dejavnosti. Sporni zemljišči sta bili nujni pogoj za gradnjo objekta in s tem za izvajanje tožnikove gospodarske dejavnosti (gradnje za trg). Bili sta v bistveno enakem položaju kot ostala zemljišča, na katerih se je gradilo. Le njun prenos v sredstva podjetja ni bil opravljen, pa še to očitno zaradi izogibanja davku (DDV). To pa pomeni, da je zaključek davčnih organov, po katerem sta sporni zemljišči, čeprav nista bili evidentirani med osnovnimi sredstvi, dejansko predstavljali del poslovnih sredstev, pravilen, ter da je zato sredstva iz naslova njune prodaje v skladu z določbami ZDoh, ZDDPO in SRS utemeljeno šteti za prihodek iz dejavnosti tožnika.
dohodnina - dohodki iz delovnega razmerja - odškodnina - odškodnina zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja
Vse vrste odškodnin, priznanih na podlagi sodb sodišč, niso izvzete od plačila dohodnine, ampak samo nekatere izmed teh odškodnin. ZDoh-2 v 27. členu določa, od katerih odškodnin se dohodnina ne plača.
davčna izvršba - izvršilni naslov - vrstni red plačil davka
Drugostopenjski organ je dovolj podrobno pojasnil, da je zadevno vračilo v davčnem knjigovodstvu evidentirano, ampak ker tožnica ni imela poravnanih starejših obveznosti, so se z omenjenim vračilom pokrivale te obveznosti, pri čemer je drugostopenjski organ zelo natančno specificiral obveznosti, ki so bile poplačane s tem zneskom.
Vodja podjetja B. je navedel, da so uvozili silicij iz LR Kitajske in ga shranili v njihovem skladišču. Skladno z naročilom so ponovno izvozili pošiljke evropskim strankam bodisi nepredelane bodisi po drobljenju v manjše kose oziroma čiščenju, da bi zadostili zahtevam evropskih strank. Iz navedene izjave torej izhaja, da je podjetje B., od katerega je tožeča stranka uvozila silicij, nekaterim naročnikom silicij tudi zdrobila v manjše kose in ga očistila glede na zahteve evropskih strank. Iz sodbe Sodišča EU št. C 373/08 pa izhaja, da se na podlagi čiščenja in drobljenja proizvoda lahko dodeli poreklo proizvoda, če se proizvod čisti v fazi izdelave proizvoda in je izločenih najmanj 80% obstoječih nečistoč. Iz izjave vodilnega v podjetju B. pa ni razvidno, kakšno je bilo čiščenje oziroma drobljenje v njihovem podjetju in ali je dosegalo tisti prag, zaradi katerega se lahko dodeli tajvansko poreklo. Ker to ni bilo ugotovljeno, nesporno pa se je podjetje B. ukvarjalo tudi z drobljenjem in čiščenjem silicija iz LR Kitajske, je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - odlog plačila prispevka - pravna podlaga - vezanost organa na pravno mnenje sodišča
Sodišče se ne strinja s trditvijo prvostopenjskega organa, da obročno plačevanje, odpis, delni odpis in odlog že po ureditvi v ZDavP-2 ne sodi med določbe o obračunavanju in plačilu davka na katere napotuje 6. člen ZZRZI.
Razlogi, zaradi katerih prvostopenjski organ ni sledil navodilom sodišča, po presoji sodišča niso dovolj tehtni, da bi lahko organ odstopil od določila četrtega odstavka 64. člena ZUS-1.
Sodišče se ne strinja s stališčem, da obročno plačevanje, odpis, delni odpis in odlog že po ureditvi v ZDavP-2 ne sodi med določbe o obračunavanju in plačilu davka, na katere napotuje 6. člen ZZRZI.
DDV - solidarna odgovornost za plačilo DDV - povezane osebe - objektivne okoliščine - sodelovanje pri transakcijah, katerih namen je izogibanje plačilu DDV
Po 76b. členu ZDDV-1 je vsak davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji, solidarno odgovoren za plačilo DDV, če iz objektivnih okoliščin izhaja, da je vedel oziroma bi moral vedeti, da sodeluje pri transakcijah, katerih namen je izogibanje plačilu DDV. Če davčni organ ugotovi, da je dobava blaga ali storitev sestavni del transakcij, katerih namen je izogibanje plačilu DDV, davčnega zavezanca, ki sodeluje v teh transakcijah, obvesti o obstoju teh okoliščin in njegovi solidarni odgovornosti za plačilo DDV, če bo še naprej udeležen v takih transakcijah. Od dneva prejema obvestila davčnega organa se šteje, da je davčni zavezanec vedel, da z nakupom sodeluje pri transakcijah, katerih namen je izogibanje plačilu DDV. Ne glede na določbe zakona, ki ureja varovanje podatkov, ki so davčna tajnost, davčni organ davčnemu zavezancu, kateremu je opravljena dobava, na njegovo zahtevo posreduje informacijo o tem ali je njegov dobavitelj predložil obračun DDV.
V zadevi je sporno, ali je bil tožniku sklep o davčni izvršbi vročen v skladu z določili 87. člena ZUP. Iz povratnice v spisu izhaja, da je bilo sporočilo o prispelem pismu tožniku vloženo v hišni predalček 14. 6. 2013. Pri tem iz podpisa vročevalca izhaja oznaka, da je hišni predalček odprt. Iz poštne pošiljke nadalje tudi izhaja, da je bilo sodno pisanje dne 1. 7. 2013 vrnjeno pošiljatelju iz razloga, ker je bil hišni predalček odprt. Če je bil torej hišni predalček odprt, kar očitno med strankama ni sporno in kot tak po navedbi vročevalca neprimeren za to, da bi pustil dokument v hišnem predalčku, potem tak odprt predalček tudi ni mogel biti primeren za to, da je vročevalec v njem pustil pisno sporočilo, kje se dokument nahaja (tretji odstavek 87. člena ZUP). Vročevalec namreč lahko v skladu z omenjenim določilom zakona pusti sporočilo ne samo v poštnem predalčku, pač pa tudi ali na vratih stanovanja, ali poslovnega prostora ali delavnice oziroma na drugem primernem mestu. V danem primeru pa ne glede na nesporno neprimernost hišnega predalčka, poročevalec pisnega sporočila tožniku ni pustil na primernem mestu, kot to določa tretji odstavek 87. člena ZUP. Tako vročitev spornega dokumenta tožniku ni mogla biti pravilno vročena po pravilnih osebne vročitve iz 87. člena ZUP. To pa posledično pomeni, da je vprašljiva odločitev davčnega organa, da se tožnikova pritožba iz razlogov zamude roka za vložitev pritožbe zavrže.
davčna izvršba - izvršba na dolžnikova denarna sredstva - izpodbijanje izvršilnega naslova
V postopku davčne izvršbe tožnik ne more z uspehom izpodbijati izvršilnega naslova, za kar obstoji pravna podlaga v petem odstavku 157. člena ZDavP-2. Enako velja za upravni spor, katerega predmet je preverjanje pravilnosti in zakonitosti sklepa o izvršbi ob njegovi izdaji.
ZUP člen 88, 210, 223, 223/1. ZDavP-2 člen 87, 143, 145, 151, 151-3, 157, 157/5.
davčna izvršba - sklep o izvršbi - sklep o popravi pomote - za stranko neugodna poprava pomote - nepravilna vročitev upravnega akta - vpliv nepravilne vročitve na zakonitost upravnega akta
Sklep o popravi pomote v izreku izpodbijanega sklepa je bil izdan pred odločitvijo drugostopenjskega organa o tožnikovi pritožbi. Do odločanja o tožnikovi pritožbi so bile torej pomote že odpravljene. Popravek upravnega akta z dopolnitvijo številke akta oziroma njegovega datuma po mnenju sodišča ni takšen popravek akta, ki bi bil za stranko neugoden, saj se za tožnika na podlagi tega popravka ni nič spremenilo.
Da je bil izpodbijani sklep tožniku nepravilno vročen, ni sporno. Vendar ima to dejstvo vpliv le na ugotavljanje pravočasnosti pritožbe, ne pa na nezakonitost celotnega akta.
dohodnina - obnova postopka odmere dohodnine - dohodek iz zaposlitve - boniteta - opcijska pogodba - načelo zaslišanja stranke
Za uvedbo obnove postopka odmere dohodnine in za odločanje o obnovljenem postopku ni potrebna (pravnomočna) inšpekcijska odločba, kot se zatrjuje v tožbi. Dovolj je, da se ugotovijo nova dejstva in dokazi, kar pa vsebuje že zapisnik o nadzoru pri družbi A. Zato se je obnova lahko začela na podlagi zapisniških ugotovitev in tožbenim trditvam, da je izpodbijana odločitev preuranjena, ni mogoče slediti.
Tožnik zato, ker ni bil udeležen v inšpekcijskem postopku, ki se vodi pri družbi A., ni bil prikrajšan za možnost izjave. Z ugotovitvami, zbranimi v inšpekcijskem postopku, je bil v zadostni meri seznanjen v postopku obnove. Najprej s tem, ko mu je bil izdan sklep o obnovi in pojasnjeni razlogi za obnovo ter nato vročen tisti del zapisnika, za katerega že drugostopenjski organ pravilno in skladno s podatki spisov ugotavlja, da vsebuje vse podatke, ki se nanašajo na tožnika. Na ta način se je tožnik lahko seznanil z vsemi ključnimi dejanskimi ugotovitvami in z njihovo presojo s strani davčnega organa in bi lahko vsebinsko ugovarjal že v postopku obnove.
ZDDPO-2 člen 12. ZDDV-1 člen 36, 36/1, 82, 87, 87/1. ZDavP-2 člen 68.
DDV - davek od dohodkov pravnih oseb - dobava blaga fizičnim osebam - prodaja preko hitre pošte - izdaja računa - obračun DDV
Davčni organ je pravilno določil davčno osnovo, ko je prihodke tožnika povečal za znesek kupnin, ki jih je tožnik prejel za sporno blago, prodano po hitri pošti pretežno fizičnim osebam v letih 2008 in 2009. Višino teh prihodkov je tudi pravilno ugotovil na podlagi listin, ki jih je pridobil v postopku navzkrižne kontrole pri družbi A. Tožnik bi moral za prodano sporno blago po hitri pošti izdati kupcem račune in obračunati DDV ter ga izkazati v obračunih DDV-O v skladu z prvim odstavkom 87. člena ZDDV-1.
Na podlagi prvega odstavka 63. člena ZDDV-1 ima davčni zavezanec pravico do odbitka DDV, če izpolnjuje zakonsko predpisane pogoje. Eden izmed pogojev je, da davčni zavezanec razpolaga z računom, ki ima vse zakonsko predpisane sestavine. Tožnik zahtevane poslovne dokumentacije ni predložil in tudi ni predložil računov za nabavo blaga, ki je bilo prodano pretežno fizičnim osebam in za katere tožnik tudi ni imel evidentiranih prihodkov. Tožnik tako ni izkazal obračuna in plačila vstopnega DDV in tako tudi ne more uveljavljati pravice do odbitka DDV.
ZDoh-2 člen 15, 18, 18-6 105. ZUP člen 62, 62/7, 214, 237, 237/1, 237/1-5. ZDavP-2 člen 139.
odmera dohodnine - obnova postopka odmere dohodnine - z računa pravne osebe dvignjena denarna sredstva - drugi dohodki - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja stranke - pravica stranke do izjave - jezik v postopku
V obravnavanem primeru je sporno, ali je z računa pravne osebe dvignjeni znesek 278.967,90 EUR tožnik kot direktor pravne osebe porabil za namene poslovanja te družbe, to je za izplačilo plač in dodatkov delavcem, ali pa gre po drugi strani za dohodke tožnika, ki jih je treba obdavčiti. V izpodbijani odločbi je jasno obrazloženo, zakaj je davčni organ ta znesek obravnaval kot obdavčljiv dohodek tožnika in kako je pri tem presodil vse zbrane dokaze, tako tiste, ki jih je pridobil sam, kot tiste, ki jih je ponudil tožnik; razvidna pa je tudi pravna podlaga za obdavčitev. Zato je zadoščeno kriterijem iz 214. člena ZUP glede obrazložitve odločbe.
Pri pravni osebi, katere direktor je bil tožnik, je bil opravljen davčni inšpekcijski nadzor. Tožnik je bil kot direktor pravne osebe lahko prisoten pri nadzoru in je bil tekoče obveščen o vseh pomembnih dejstvih in dokazih. V tem postopku, v katerem se obravnava kot fizična oseba, pa je o rezultatih inšpekcijskega nadzora pri pravni osebi moral biti obveščen le v delu, ki se nanaša neposredno nanj zaradi morebitne dodatne obdavčitve.
Iz podatkov v spisu ne izhaja, da bi delavci, ki so podali izjave o zatrjevanem izplačilu plače v obliki gotovine, ne znali slovenskega jezika in posledično ne bi razumeli, o čem morajo podati izjavo. Le takim osebam pripada pravica do tolmača, o čemer jih je organ dolžan obvestiti. Do kršitve iz 5. točke prvega odstavka 237. člena ZUP tako po presoji sodišča ni prišlo.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o Carinskem zakoniku skupnosti člen 78. ZTro člen 47, 50, 51, 51/8, 62, 62/2.
carina - naknadni obračun carinskih dajatev - sprostitev blaga v prost promet - evidentiranje poslovnih dogodkov - carinska vrednost blaga
Carinski organ je ugotovil, da tožnik ni imel evidentiranih poslovnih dogodkov v zvezi z dobavitelji in tudi ne v zvezi s kupci predmetnega tobaka. Na podlagi 78. člena CZS je organ pri tožniku opravil naknadno kontrolo, in sicer zaradi dvoma v pravilno vrednost predloženih računov predmetnim carinskim deklaracijam glede na cene tobaka na trgu, pa tudi zato, ker so bili predmetni računi različnih izdajateljev iz Indije večinoma enake oblike.
ZDDV-1 člen 38, 38/1, 38/2, 38/3, 38/4. ZDMV člen 6, 6/1, 6/2.
davek na motorna vozila - davčna osnova - pridobitev motornega vozila iz druge države članice EU - vrednost vozila
Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je toženka za davčno osnovo štela znesek 15.418,00 EUR, vendar v obrazložitvi odločbe ni razvidno, kaj je podlaga za takšno odločitev. Predvsem pa tudi ni pojasnila, zakaj ni kot davčne osnove štela vrednosti, ki izhaja iz cenilnega poročila A.A., ki ga je v postopku predložil tožnik, in iz katerega izhaja, da je vrednost predmetnega vozila in s tem davčna osnova 4.000,00 EUR.
ZDavP-2 člen 125, 125/3, 126, 126/2. ZFPPIPP člen 442.
davčna izvršba - obveznosti izbrisane družbe - aktivni družbenik izbrisane družbe - zastaranje pravice do izterjave davka - pretrganje zastaranja
Ker je davčni organ v enoletnem roku od izbrisa družbe z obvestilom o neplačanem davku zoper tožnika uveljavljal zahtevek za plačilo neporavnanih obveznosti, je bil s tem pretrgan petletni zastaralni rok po tretjem odstavku 125. člena ZDavP-2. Sklep o davčni izvršbi z dne 29. 1. 2013 je bil tako tako izdan v zakonskem roku.
davčna izvršba - odlog izvršbe - zadržanje izvršbe - zadržanje izvršbe na predlog stranke
Začeto davčno izvršbo je mogoče zadržati le po uradni dolžnosti in ne na predlog dolžnika. Gre za diskrecijsko odločanje davčnega organa po uradni dolžnosti. Odlog sicer lahko predlaga tudi stranka, vendar organ na predlog ni vezan, pač pa ima ta le naravo pobude.
dohodnina - odmera dohodnine - drugi dohodek - posojilo
Predložene listine ne dokazujejo, da je znesek, ki ga je prejel tožnik, predstavljal zgolj posojilo. Tožnik tudi ni z ničemer dokazal svojih trditev o vračilu zneska. Glede na obrazloženo je davčni organ ravnal pravilno, ko je nakazan znesek na osebni račun tožnika štel za drugi tožnikov dohodek v smislu 18. člena v zvezi s 105. členom ZDoh-2, ki je po zakonu obdavčljiv.
Uredba (EU) št. 608/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1383/2003 člen 23, 23/4. ZFU člen 11.
carinski ukrep - kršitev pravic intelektualne lastnine - rok za vložitev tožbe - materialni prekluzivni rok - podaljšanje roka
Po tretjem in četrtem odstavku 23. člena Uredbe 608/2013 gre za materialni rok prekluzivni roka, katerega zamuda pomeni tudi izgubo materialne pravice, ki izhaja iz Uredbe 608/2013, in sicer pravice imetnika odločbe za začetek postopka za ugotovitev, ali je bila kršena zadevna pravica intelektualne lastnine. V nasprotnem primeru bi carinski organi v skladu s prvim pododstavkom prvega odstavka 23. člena Uredbe 608/2013 morali odobriti prepustitev blaga, s čimer bi lahko nastala imetniku odločbe (pravice) precejšnja škoda, ki jo lahko povzroči trženje blaga, za katerega se ugotovi, da krši pravice intelektualne lastnine, kot izhaja tudi iz 2. točke uvodnih določb navedene Uredbe. Ukrepi pri kršitvah pravice intelektualne lastnine, ki jih ugotavljajo carinski organi so naravnani tako, da so vse vpletene strani dolžne ravnati hitro, ne da bi prihajalo do nepotrebnega zadrževanja spornega blaga in do nepotrebnega zavlačevanja postopka in da gre za nujne ukrepe, pri katerih je ravnanje carinskega organa vezano na zakonsko določene roke, katerih tek je odvisen od nedejavnosti oziroma molka lastnika blaga ali imetnika odločbe, vendar pa sodišče v obravnavanem primeru ne dvomi o utemeljenost podaljšanja navedenega roka za vložitev tožbe zaradi priprave dokazil k tožbi.