davek na dediščino in darila - davčna osnova - bodoče negotovo dejstvo
Pri ugotavljanju davčne osnove in odmeri davka ni mogoče upoštevati bodočih negotovih dejstev. Kot izhaja iz 5. člena ZDDD je osnova za davek vrednost podedovanega ali v dar prejetega premoženja v času nastanka davčne obveznosti. Pri tem pa se upoštevajo stroški in bremena, ki odpadejo na prejeto premoženje, katerih nastanek in višino je ob odmeri davka mogoče z gotovostjo ugotoviti. Ni torej mogoče upoštevati bodočih negotovih stroškov oziroma vrednosti bremen, ki ob odmeri davka niso gotova.
ZBan-1 člen 253a, 253a/1, 337, 347, 350a. ZUS-1 člen 2, 4.
odločba Banke Slovenije o izrednem ukrepu - imetnik obveznic - sodno varstvo - varstvo delničarjev in upnikov - aktivna legitimacija za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Izpodbijana odločba je upravna odločba, s katero je tožena stranka v okviru izvrševanja upravne funkcije odločila o pravici, obveznosti ali pravni koristi banke kot nadzorovane osebe, torej upravni akt iz 2. člena ZUS-1. Tožnik kot imetnik obveznic, na katere se nanaša izpodbijani ukrep, ni aktivno legitimiran za vložitev tožbe proti odločbi kot upravnem aktu v smislu določb ZUS-1 z ozirom na specialno ureditev v prvem odstavku 347. člena ZBan-1, po katerem lahko tožbo proti odločbi Banke Slovenije vloži banka.
davčna izvršba - izvršilni naslov - vrstni red poplačila obveznosti - zastaranje
Davčni organ je plačane davke in prispevke pravilno knjižil v skladu s tretjim odstavkom 93. člena ZDavP-2, ki določa vrstni red plačil. Pri tem v postopku davčne izvršbe zavezanec za davek ne more vplivati na vrstni red poplačila davka.
Pravica do izterjave davka zastara v relativno petih letih od dneva, ko bi ga bilo treba plačati, pri čemer v primeru naknadno ugotovljene obveznosti v davčnem nadzoru teče relativni rok zastaranja pravice do izterjave davka od dneva izvršljivosti odmerne odločbe. Davčna obveznost preneha, ko poteče 10 let od dneva, ko je zastaranje prvič začelo teči. Pri tem tek zastaranja pravice do izterjave davka pretrga vsako uradno dejanje davčnega organa z namenom davčne izvršbe in o katerem je bil dolžnik obveščen. Med strankama ni sporno, da so neporavnane zapadle obveznosti na podlagi knjigovodske evidence na dan 19. 2. 2009 datirale od 5. 11. 2007 do 14. 2. 2009. Dne 19. 2. 2009 je bil izdan sklep o davčni izvršbi, ki je glede na drugi odstavek 126. člena ZDavP-2 tek zastaranja pravice do izterjave davka pretrgal. Enako ga je pretrgala tudi odločba Ministrstva z dne 16. 12. 2013, ki je izpodbijani sklep odpravila in zadevo vrnila v ponovni postopek. Vsa omenjena dejanja so pravico do izterjave davka pretrgala, pri čemer pa v zadevi 10 letni zastaralni rok ni bil v ničemer presežen.
ZUP člen 4. Javni poziv 33SUB-OB15 - nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti starejših stanovanjskih stavb na območjih s sprejetim Odlokom o načrtu za kakovost zraka točka 4.f.
javni poziv - ukrepi okoljske politike - nepovratne finančne spodbude - naložbe rabe obnovljivih virov energije - razpisni pogoji
Pri razpisnem postopku gre za javnopravno stvar in ne za odločanje o pravici tožeče stranke, kar je sicer značilnost upravnih zadev. Sodna presoja je zato v teh primerih zadržana.
V drugem odstavku 4.f točke javnega poziva je navedeno, da lahko naložbo vgradne toplotne črpalke izvede le izvajalec oziroma podizvajalec, vpisan v evidenco pooblaščenih podjetij za vzdrževanje in namestitev nepremične opreme za hlajenje, klimatizacijo in toplotnih črpalk pri ARSO, ki mu je bilo izdano ustrezno potrdilo o vpisu v evidenco, razen če gre za vgradnjo toplotne črpalke, ki je hermetično zaprta. V obravnavanem primeru ni sporno, da gre za vgradnjo toplotne črpalke, ki ni hermetično zaprta, torej bi moral vgradnjo toplotne črpalke opraviti pooblaščeni izvajalec.
dohodnina - čezmejni delavec migrant - posebna olajšava za čezmejne delavce migrante - stroški v zvezi z delom
V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da je treba davčne predpise razlagati restriktivno. Navedeno stališče velja tudi v primeru določb, ki urejajo davčne ugodnosti. Pravica uveljavljanja stroškov za delo, posebna davčna olajšava za čezmejne delovne migrante in olajšava za vzdrževane družinske člane predstavljajo davčno ugodnost. Davčne ugodnosti pa mora davčni zavezanec uveljavljati v rokih, ki jih določa ZDavP-2.
O enaki zahtevi tožnika za obročno plačilo davčnega dolga in na isti pravni podlagi je bilo že (večkrat) odločeno. Tožnik ugotovitvi, da je bila o njegovem zahtevku že večkrat odločeno in da je bila izdana tudi že zavrnilna odločba, tudi v tožbi ne ugovarja, tako kot tudi ne ugovarja nadaljnji ugotovitvi davčnih organov, po kateri se pravno in dejansko stanje, na katero se opira zahtevek od omenjene odločitve naprej ni spremenilo. V tožbi navaja in zatrjuje samo, da pogoje za odlog (pravilno: obročno) plačilo naloženih davčnih obveznosti izpolnjuje, kar pa glede na to, da je bilo o istih vsebinah, t.j. o izpolnjevanju predpisanih pogojev za obročno plačevanje davčnih obveznosti že odločeno, na drugačno odločitev ne more imeti vpliva.
davek na motorna vozila - vračilo davka na motorna vozila - pogoji za vračilo davka - nakup avtomobila pred potekom treh let
Tožnik ne izpolnjuje pogojev iz 2. točke prvega odstavka 5. člena ZDMV za oprostitev oz. vračilo davka na motorna vozila za vozilo Peugeot 807, ker je bilo kupljeno pred potekom 3-letnega obdobja, v katerem je tožnik že uveljavljal pravico do vračila davka na motorna vozila.
Tožena stranka se v zvezi z ugovori, ki se nanašajo na priponko ter njeno neupoštevanje, po presoji sodišča utemeljeno sklicuje na četrti odstavek 13. člena Pravilnika o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti, s katerim je določeno, da dodatne dokumentacije, ki jo prijavitelj samoiniciativno priloži prijavni dokumentaciji, agencija v postopku ocenjevanja ne upošteva. Ne prepoveduje se zgolj predložitev dokumentacije, ki bi bila popolnoma nepovezana z zahtevami iz razpisa, kot skuša prikazati vsebino 13. člena tožeča stranka v pripravljalni vlogi, temveč da se omejuje predložitev vsakršne dokumentacije, ki ni predvidena z javnim razpisom.
V skladu s 87. členom Pravilnika so prijave, tudi prijavo tožeče stranke, ocenjevali trije (tuji) recenzenti. Vsak recenzent oceni projekt in napiše utemeljitev ocen. V postopku razvrščanja se upošteva povprečna ocena recenzentov (tretji odstavek 87. člena Pravilnika). Na naveden način, je bila opravljena tudi razvrstitev projekta tožeče stranke v konkretnem primeru. Kar pomeni, da je upoštevanje povprečne ocene v konkretnem primeru sledilo določbam Pravilnika in da zato tožeča stranka z ugovori zoper oceno v smislu kršitve postopka izbora ter posledično nepravilnega izbora projekta ne more uspeti. Po Pravilniku (88. člen) se namreč zahteva posebna obravnava predlogov projektov ter njihovega ocenjevanja na panelu le v primeru, kadar se ocene recenzentov med seboj bistveno razlikujejo in se zato postavi dvom, ali povprečje ocen realno odraža vrednost predlaganega projekta.
Po določbi 3. odstavka 27. člena ZUS-1 je bistvena kršitev pravil postopka vselej podana v primerih, ko gre za absolutno bistveno kršitev pravil postopka, ki jo določa ZUP ali drug zakon, ki ureja postopek izdaje upravnega akta. Med slednjimi je v 7. točki 237. člena ZUP določena tudi situacija, ko se odločbe ne da preizkusiti.
ZDDPO–2 člen 29. ZDDV–1 člen 63,63/1. OZ člen 50. ZDavP-2 člen 74,74/3.
davčni inšpekcijski nadzor - davek od dohodkov pravnih oseb - davek na dodano vrednost - odbitek vstopnega DDV - neverodostojna knjigovodska listina - navidezni pravni posel - utaja DDV
Za zavrnitev pravice do odbitka vstopnega DDV ni treba ugotavljati, ali je naslovnik računa vedel oz. bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo omenjenega izdajatelja računa in drugega gospodarskega subjekta višje v dobavni verigi. Ugotavljanje vedenja prejemnika računa oz. njegove nezadostne skrbnosti v odnosu do poslovanja izdajatelja računa, bi bilo potrebno le, če bi bilo ugotovljeno, da je dobavo oz. storitev opravil drug davčni zavezanec v kolikor do nje dejansko pride. Pri tem niti ni nujno, da jo vedno opravi prav izdajatelj računa sam oz. da poslovanje med dvema davčnima zavezancema ni bilo zgolj navidezno.
V zvezi z davkom od dohodka pravnih oseb za leti 2006 in 2007 sodišče ob ugotovitvi, da spornih računov, ki so bili v omenjenih letih izločeni kot odhodki, ne spremlja izvirna dokumentacija oz. priloge, ki bi dokazovale resničnost in upravičenost nastanka poslovnega dogodka, sodišče ugotavlja, enako kot davčna organa, da ne izpolnjujejo verodostojnosti listine ob upoštevanju določil SRS, saj na podlagi navideznih listin ni bilo mogoče jasno in nedvoumno spoznati narave oz. resničnosti odhodkov. Za davčno priznanje odhodka na podlagi 29. člena ZDDPO-2 ne zadostuje ugotovitev, da je do odhodka dejansko prišlo, ter da je storitev opravljena. Nujna je tudi ugotovitev, da je bil odhodek, ki je nastal davčnemu zavezancu, potreben za pridobitev obdavčljivih prihodkov. Davčni zavezanec, ki želi doseči davčno priznanje odhodka, mora tako dokazati, da je ta potreben za pridobivanje odhodka.
nepovratna sredstva - Program razvoja podeželja - zahteva za izplačilo sredstev - razpisni pogoji - izpolnitev obveznosti
Tožeča stranka je plačilo računa, ki sicer glasi na upravičenca, dokazovala s predložitvijo kompenzacijske pogodbe, sklenjene med povezani osebami. Zato dokazilo o plačilu ne dokazuje, da je upravičenec poravnal svojo obveznost.
V pritožbi zoper prvostopno odločbo je tožnik uveljavljal tudi olajšavo za vzdrževane družinske člane. To posebno olajšavo je mogoče uveljavljati v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine oziroma lahko davčni zavezanec, ki vlaga davčno napoved v skladu s šestim odstavkom 267. člena ZDavP-2, to je do 31. julija v letu, ki sledi letu, za katero se odmerja dohodnina, to uveljavlja najpozneje v pritožbi zoper odločbo o odmeri dohodnine (271. člen ZDavP-2). Tožnik je to olajšavo uveljavljal šele v pritožbi zoper odločbo o odmeri dohodnine, ki pa ni bila izdana na podlagi davčne napovedi, vložene do 31. julija leta, ki sledi letu, za katero se odmerja dohodnina, ampak v samoprijavi, kar pa je glede na zgoraj navedeno prepozno, zato je ni mogoče upoštevati.
ZVO-1 člen 146 h, 146 h/1, 146 h/1-1. ZUP člen 260, 260/1, 260/1-2. ZGO-1 člen 3.
sofinanciranje iz javnih sredstev - ukrep vgradnje toplotne izolacije - nepovratna finančna sredstva - neresnični podatki - obnova postopka - rok za obnovo postopka
V izpodbijanem sklepu ni navedenih razlogov o vseh odločilnih dejstvih glede na predmet zadeve, tj. sklep o dovolitvi obnove postopka. Ni možno preveriti, ali je organ postopek obnove uvedel pravočasno, zaradi česar v tem delu sklepa ni mogoče preizkusiti, ta kršitev pa je vplivala ali bi lahko vplivala na pravilnost in zakonitost odločitve.
Davčne ugodnosti mora davčni zavezanec uveljavljati v rokih, ki jih določa ZDavP-2. V primeru napovedi, ki se vloži kot samoprijava po preteku roka iz šestega odstavka 267. člena oziroma prvega odstavka 271. člena ZDavP-2, uveljavljanje (katerihkoli) davčnih ugodnosti ni več mogoče, saj je uveljavljanje izrecno omejeno na napoved, ki se vloži v primeru, ko se izpodbija domneva vročitve informativnega izračuna.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4. ZDavP-2 člen 131, 131/5.
davčna preiskava - vpogled v spis - preiskovalni spis - zavrnitev vpogleda v spis
Postopek davčne preiskave se časovno uvršča v t.i. „predpostopkovno fazo“, torej v čas pred uradnim – formalnim začetkom postopka davčnega inšpekcijskega nadzora. Davčna preiskava na podlagi 131. člena ZDavP-2 ne pomeni posebnega davčnega postopka.
ZTro člen 62, 62/2. ZUP člen 101, 101/2. ZDavP-2 člen 2, 45, 45/2.
trošarina - zahtevek za vračilo trošarine - zavrženje vloge - pravočasnost vloge - štetje rokov
Po določbah ZTro se glede vseh vprašanj postopka, ki niso urejena s tem zakonom, uporablja zakon o davčnem postopku. V drugem odstavku 45. člena ZDavP-2 je glede materialnih rokov izrecno določeno, da se v primeru, če je zadnji dan predpisanega roka nedelja, državni praznik ali kak drug dan, ko se pri organu ne dela, izteče rok za izpolnitev obveznosti s pretekom prvega naslednjega delovnika. Navedeno ne velja samo v primeru, če ni s tem zakonom (ZDavP-2) ali zakonom o obdavčenju (ZTro) določeno drugače, kar pa se v konkretnem primeru ne ugotavlja.
Tožnica je v pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo navajala, da ne ve, iz kakšnega pravnega naslova se opravlja izvršba, da v postopku ni bila izdana nobena odločba o ugotovitvi davčne obveznosti in da ni imela pravice sodelovati pri odmeri te obveznosti. Drugostopenjski organ se je do teh tožničinih pritožbenih navedb opredelil, pojasnil tako vsebino sklepa o davčni izvršbi, pojasnil, kaj so v zadevi izvršilni naslovi in da izhajajo iz obračunov obveznosti iz naslova akontacije dohodnine iz dohodkov iz dejavnosti, ki jih je vložila tožnica sama, kar pomeni, da je bila z njimi seznanjena in pri obračunih tudi sodelovala.
dohodnina - odmera dohodnine - drug dohodek - dodatno pokojninsko zavarovanje - predčasno izplačilo sredstev
Izplačila odkupne vrednosti ob izstopu iz pokojninskega sklada ne gre enačiti z običajnim varčevanjem pri bankah, saj gre za predčasno izplačilo sredstev iz sklada, sicer namenjenega zgolj izplačevanju pokojninske rente, ne pa varčevanju v smislu bančnih depozitov. Predčasni izstop ima obenem za posledico odpoved davčnim ugodnostim, do katerih lahko pride le v primeru namenske rabe sredstev, torej le v primeru izplačevanja pokojninskih rent. Sodišče zato meni, da je tožena stranka pravilno izplačani znesek štela kot drug dohodek tožnice in od tega obračunala dohodnino.
davek od dohodkov iz dejavnosti - DDV - obračun akontacije - samostojni podjetnik posameznik - nakup in prodaja nepremičnin - bistvena kršitev pravil postopka
Odločanje o pritožbi je del upravnega (konkretno davčnega) postopka. Drugostopenjski upravni organ ima v smislu 247. člena ZUP in naslednjih, zato da v upravnem postopku ne bi bila izdana nezakonita odločba, tako v postopku odločanja o pritožbi, kot tudi celo po njem, zelo široka pooblastila, saj lahko pod določenimi pogoji reši zadevo tudi v obsegu, ki presega meje preizkusa iz 247. člena ZUP oziroma spremeni odločbo v škoda pritožnika kot določa 253. člen ZUP. Tako v skladu z 247. členom ZUP organ druge stopnje preizkusi odločbo v delu, v katerem jo pritožnik izpodbija. Preizkusi jo v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka, in ali ni bil prekršen materialni zakon. Odločanje organa druge stopnje o pritožbi je zajeto v členih od 248 do 253 ZUP. Organu druge stopnje ponuja številne možnosti.
davek na promet nepremičnin - odmera davka - menjava nepremičnin - razdelitev solastnine - odplačni prenos lastninske pravice
Davčna organa sta pravilno ugotovila, da gre v konkretnem primeru za menjavo nepremičnin in s tem za situacijo, ki se po 1. alineji tretjega odstavka 3. člena ZDPN-2 izrecno šteje za odplačni prenos nepremičnin iz drugega odstavka istega člena, ki je obdavčen. Z razdelitvijo solastnine na nepremičninah se lastniški deleži pravzaprav zamenjajo, zato je vsak od solastnikov zavezan za plačilo davka na promet nepremičnin za lastniške deleže, ki jih je odsvojil solastniku na podlagi pogodbe o razdelitvi solastnine. Pri zamenjavi nepremičnin je namreč davčni zavezanec vsak udeleženec v zamenjavi za vrednost vrednost nepremičnine, ki jo odtuji v skladu s tretjim odstavkom 5. člena ZDPN-2. Razdelilo se je premoženje z zamenjavo solastniških deležev na posameznih nepremičninah. Zamenjala se je ena nepremičnina za drugo.