zahteva za oceno ustavnosti - zahteva za oceno ustavnosti določb zakona - izvršba na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor - navajanje trditev in predlaganje dokazov - zavrnitev ugovora zoper sklep o izvršbi
Ustavno sodišče je v odločbi U-I-192/23 zavrnilo pomisleke o ustavni neskladnosti določb ZIZ, ki obrazloženost (in s tem utemeljenost) ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine pogojujejo s predlaganjem dokazov za podane navedbe. V 35. točki obrazložitve citirane odločbe je v zvezi s tem izpostavilo, da mora dolžnik ugovoru dokaze dejansko predložiti le, ko priznava obstoj pravnega temelja uveljavljane terjatve (poslovnega razmerja) in obstoj ter avtentičnost verodostojne listine, hkrati pa tudi to, da ima dovolj podatkov, da se do nje opredeli, tudi če oporeka pravni pravilnosti njene vsebine. V 36. točki obrazložitve pa je pojasnilo, da dolžnik, ki se odloči priznati pravni temelj terjatve in se braniti s samostojnim ugovorom, kot je ugovor stvarnih napak, standard obrazloženega ugovora doseže razmeroma enostavno, saj zadošča, da predlaga vsaj en dokaz v zvezi z zatrjevanimi dejstvi, kar je lahko tudi njegovo zaslišanje. V obravnavani zadevi dolžnik v ugovoru temu ni zadostil.
Iz dolžnikovega ugovora izhaja, da priznava obstoj poslovnega razmerja z upnikom, in sicer v zvezi z najemom mini bagra, prav tako pa tudi, da mu je znano, na kaj se nanaša upnikov zahtevek in verodostojne listine, na katere je opiral predlog za izvršbo. Obstoju upnikove terjatve, katere plačilo in izterjava sta predmet sklepa o izvršbi, pa nasprotuje s sklicevanjem na okvaro v najem vzetega predmeta, ki naj bi jo bil dolžan odpraviti upnik, in na dogovor z upnikom, da najemnine v tem času ne bo zaračunal. Čeprav dolžnik v zvezi s temi dejstvi sam nosi trditveno in dokazno breme, za svoje navedbe v ugovoru ni predlagal nobenega dokaza. Šele v pritožbi podani dokazni predlogi pa so prepozni in jih ni mogoče upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
poseben sklep o stroških postopka - predpravdni stroški - nagrada za predpravdni postopek - opomin pred tožbo - odmera potrebnih stroškov
Bistveno merilo pri presoji upravičenosti do priznanja predpravdnih stroškov je, da so odvetniški stroški (zahtevka ali druge obrazložene vloge), ki so nastali pred pravdo, upoštevni le, če se je vodil poseben predpravdni postopek (zgolj sestava zahtevka prisoje stroškov ne opravičuje). Tožnik zgolj s predložitvijo zahteve za ureditev zadeve ni dokazal, da se je med strankama vodil kak predpravdni postopek.
Za obrazložen opomin pred tožbo pa tožniku pripada nagrada (kar potrjuje tudi sodna praksa).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00083930
KZ-1 člen 49, 49/2, 191, 191/1, 192, 192/2. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-1, 383, 383/1, 383/1-1, 394, 394/1.
nasilje v družini - kaznivo dejanje zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - obteževalne okoliščine - predkaznovanost - sprememba obtožbe - prekoračitev obtožbe - čas izvršitve kaznivega dejanja - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Kakor izhaja iz izpodbijane sodbe, sodišče prve stopnje navedene spremembe obtožnega akta ob izreku sodbe ni upoštevalo in je s tem dejansko prekoračilo obtožbo, saj je časovno obdobje, za katerega je bil obtoženi spoznan za krivega za sedem mesecev daljše, kot se mu je očitalo. Glede na ugotovljeno absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 9. točki prvega odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), na katero pazi po uradni dolžnosti (1. točka prvega odstavka 383. člena ZKP), je sodišče druge stopnje, skladno z določbo prvega odstavka 394. člena, izpodbijano sodbo spremenilo na način, da je čas očitanega kaznivega dejanja opredelilo skladno z obtožnim aktom.
Sodišče lahko plačilo sodne takse odloži tudi za daljše obdobje (kot 24 mesecev), če sodišče zaradi izjemnih okoliščin presodi, da je za plačilo potreben daljši čas. Ker sta se stranki v sodni poravnavi dogovorili še za dodaten rok 3 mesecev po 1. 7. 2026, v katerem bi lahko dogovorili pogoje in način prodaje, so po presoji pritožbenega sodišča podani pogoji (izjemne okoliščine) za določitev daljšega obdobja odloga plačila sodne takse, in sicer do 31. 12. 2026.
OZ člen 1050. Slovenski računovodski standardi (2005) točka 9.
neresnični podatki - znižanje kupnine - fiksna pogodbena cena - slovenski računovodski standardi - napaka - pogodba o prodaji poslovnega deleža
Ni šlo za to, da bi revizor zahteval popravke na podlagi novih informacij ali novih dogodkov, ali zaradi drugačne računovodske usmeritve tožeče stranke, temveč je šlo za pravilno upoštevanje informacij, ki so zanesljivo obstajale in bile dostopne poslovodstvu že v času priprave nerevidiranih računovodskih izkazov. Podatke o vrednosti računovodskih postavk so posredovali toženci, tudi kot uprava in za njihovo pravilnost so prevzeli tudi pogodbena jamstva. Ti podatki niso bili odvisni od vrednotenja revizorja, temveč od objektivnih dejstev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00076216
ZNP-1 člen 6, 6/1, 6/2, 7, 70, 70/1. DZ člen 240, 242, 242/1, 243, 246, 250, 250/1, 250/3, 251. OZ člen 200, 200/2, 771.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - imenovanje skrbnika - izbira skrbnika - upravljanje premoženja - razpolaganje s premoženjem - predložitev računa - obveznost poročanja - Center za socialno delo (CSD) - postopek po uradni dolžnosti - preiskovalno načelo - skrb za varovančeve premoženjske pravice in koristi - korist varovanca - pomoč med ožjimi družinskimi člani - bližnji sorodnik - mandatna pogodba - poslovodstvo brez naročila
Obveznost poročanja o svojem delu in podajanja računa o upravljanju premoženja enkrat letno ali kadar to zahteva CSD nastane ob postavitvi odrasle osebe pod skrbništvo in z imenovanjem skrbnika.
ZPP člen 112, 112/1, 184, 184/2, 184/3, 195, 277, 277/1, 318, 318/1. SPZ člen 25, 32, 33, 34.
motenje posesti - posestno varstvo - sodno varstvo posesti - sprememba posestnega stanja - dejanski odvzem iz posesti - opustitev posesti - dejanska posest - posestnik zemljišča - samopomoč - soposest - enotni sosporniki - neprimeren dokaz - sprememba tožbe - poprava in dopolnitev tožbe - zakonski rok - rok za odgovor na pritožbo - vročanje vloge v odgovor - rok za odgovor na tožbo - pravočasnost odgovora na tožbo - pravočasnost po faksu oddane vloge - zamudni sklep - pogoji za izdajo zamudne sodbe - presoja pogojev za izdajo zamudne sodbe
Ugotovljeni prihod toženca na skupno zemljišče, sprehod okoli hiše in enourno zadrževanje na zemljišču ter snemanje in fotografiranje hiše, kar je presenetilo in vznemirilo drugo tožnico, a ni povzročilo nobenih objektivnih sprememb na stvari, izgube posesti, spremenjenega načina izvrševanja posesti tožnikov in ni otežilo izvajanja posesti, ne predstavlja takšnega dejanja, zaradi katerega je dopustno sodno varstvo posesti.
podaljšanje pripora ob izreku sodbe - begosumnost - ponovitvena nevarnost
V sferi obtoženca, državljana Turčije, ki ga na Republiko Slovenijo ne vežejo nobene osebne navezne okoliščine, je nedvomno podan razlog begosumnosti. Na podlagi ugotovljenega obtoženi prosto prehaja meje evropskih držav, in se je v Sloveniji nahajal zgolj v tranzitu, z namenom izvršitve obravnavanega kaznivega dejanja.
Teža obravnavanega kaznivega dejanja, ki ga je obtoženi na ravni utemeljenega suma izvršil iz koristoljubnih motivov, in ogroža varnost tujcev pred ekonomskim izkoriščanjem in razmerami v katerih poteka njihovo spravljanje preko državnih meja, odtehta poseg v njegovo ustavno zagotovljeno pravico do osebne svobode, pri čemer po oceni pritožbenega sodišča ne bi bil primeren noben drug nadomestni ali drug milejši ukrep.
zavrženje vloge - upravičena korist - vpogled v sodni spis
Upravičena korist za vpogled v spis pomeni, da mora prosilec (s stopnjo verjetnosti) izkazati, da bi pregled spisa pripomogel k uresničevanju (izvrševanju, varstvu ali pridobitvi) njegovih pravic ali pravnih koristi oziroma k izpolnitvi neke obveznosti, kar vse je vezano na podatke, ki bi jih pridobil z vpogledom v spis. Tega pa vložnik v konkretni zadevi ni izkazal.
utemeljen sum - begosumnost - ponovitvena nevarnost - podaljšanje pripora
Utemeljeni so razlogi s katerimi je sodišče prve stopnje zaključilo, da so pri obdolženemu, državljanu Ukrajine, ki ga na Republiko Slovenijo ne veže nobena osebna navezna okoliščina, saj nima niti stalnega niti začasnega bivališča, nima dovoljenja za delo, in nikakršnega premoženja, nedvomno podani razlogi begosumnosti.
Sodišče prve stopnje je v zvezi z obstojem ponovitvene nevarnosti ugotovilo tako objektivne kot subjektivne okoliščine, ki utemeljeno kažejo na realno in konkretno nevarnost, da bo obdolženi s svojo kriminalno dejavnostjo v primeru izpustitve na prostost nadaljeval.
Ugotovljene objektivne okoliščine, iz katerih izhaja teža, način in okoliščine izvršenega kaznivega dejanja izkazujejo, da gre za eno težjih kaznivih dejanj. Subjektivne okoliščine so oprte predvsem na obdolženčeve osebne lastnosti (vztrajnost, trdna odločenost, premišljenost in koristoljubnost pri izvršitvi kaznivega dejanja) in obdolženčeva nezaposlenost ter dejstvo, da nima lastnih sredstev za preživljanje, po prepričanju pritožbenega sodišča, utemeljujejo sklep, da je obdolženčeva ponovitvena nevarnost izrazita.
Teža kaznivega dejanja, ki ga je obdolženec na ravni utemeljenega suma izvršil iz koristoljubnih motivov, in ogroža tujce pred ekonomskim izkoriščanjem, utemeljeno odtehta poseg v ustavno zagotovljeno pravico obdolženca do osebne svobode, zato po oceni pritožbenega sodišča ne bi bil primeren noben drug nadomestni ali drug milejši ukrep. Zato je ukrep pripora v obravnavanem primeru tako neogiben kot tudi sorazmeren ukrep.
Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok (Haaška konvencija) člen 3, 11, 12, 13, 13/1, 13/1-a, 13/1-b, 13/2, 19. ZIZ člen 15. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. Uredba Sveta (ES) št. 1347/2000 z dne 29. maja 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo člen 11, 13. BGB člen 1626, 1626a.
Ker pri odločanju o vrnitvi otroka ne gre za vsebinsko odločitev, temveč le za začasno ureditev, ki naj zavaruje nemoteno izvedbo postopka, v katerem bo odločeno o pravicah in obveznostih staršev do otroka, je sklep o vrnitvi otroka najbližji začasni odredbi, zato za te postopke veljajo pravila Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).
ZDSS-1 člen 58, 58/2, 63, 63/1, 70, 75. URS člen 2, 5, 15, 23, 25, 50, 51. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. ZIUZDS člen 39. ZZVZZ člen 78.
zavrženje tožbe - zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe - poseg v pravice ali pravne koristi - obstoj procesnih predpostavk - razveljavitev prvostopenjske odločbe
V primeru obvestila o zadržanju pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja gre za oblastno enostransko odločitev toženca, ki s svojim učinkovanjem spreminja tožnikov pravni položaj. Zmotno je razlogovanje sodišča, da gre zgolj za zadržanje in ne za poseg v pravice tožnika. V roku 30 dni od izdanega obvestila nastopi po 39. členu ZIUZDS zadržanje pravic iz OZZ oziroma vzpostavi njegovo obveznost plačila dolga kot pogoj za uveljavitev pravic iz OZZ.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00074129
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
izrek sodbe - protispisnost - nasprotje med izrekom in razlogi
Iz točke 9 obrazložitve izpodbijane sodbe je namreč razvidno, da je prvostopenjsko sodišče v okviru ponovljenega dokaznega postopka med ostalim izvedlo tudi vpogled in branje predloga za medsebojno kompenzacijo (l. št. 125), račun št. 104/2017 (l. št. 126) in račun št. 76/2017 (l. št. 127). Vendar pa vsebina teh listin v izreku izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje ni bila upoštevana.
Posledično pritožnika smiselno in tehtno opozarjata, da bi se glede na listinske podatke kazenskega spisa moral navedeni znesek v izreku prvostopenjske sodbe odšteti od določene premoženjske škode oškodovane družbe, česar pa prvostopenjsko sodišče ni upoštevalo.
sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti - premoženje izbrisane družbe - stečajni postopek nad premoženjem izbrisane družbe - stečajni postopek nad (kasneje) najdenim premoženjem izbrisane družbe - vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje
Sklep o prodaji je bil objavljen na spletnih straneh AJPES 18. 5. 2023. Pritožnica se je torej z vsebino sklepa o prodaji lahko seznanila. Zato ni mogoče slediti njeni trditvi, da ji je bila kršena pravica do obveščenosti. Navedeno velja ne glede na njene trditve o neveljavnosti pooblastila Odvetniški družbi A., o. p., d. o. o. Ker pritožbe zoper sklep o prodaji ni vložila, je ta postal pravnomočen.
Pritožnica bi svoje trditve, da je bila izklicna cena nepremičnin, ki so se prodajale in prodale, prenizka, lahko uveljavljala s pritožbo zoper sklep o prodaji. Ker tega ni storila in ker je ta postal pravnomočen, njenih navedb v smeri prenizke izklicne in prodajne cene v pritožbi zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcu pritožbeno sodišče ne more upoštevati.
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listih - fiktivna posojila - zakonski znaki kaznivega dejanja - blanketna norma - konkretizacija zakonskih znakov
Kaznivo dejanje ponareditve poslovne listine se kot blanketna norma sklicuje na predpise (zakonske ali podzakonske), ki kot takšne poslovne listine opredeljujejo in so navedene v teh predpisih. Ni pa nujno, da bi se pravne norme vpisovale v izrek, kar velja tudi za dopolnilne norme.
ZZVZZ člen 23, 44a, 44c, 44c/2, 44c/2-2, 44c/6. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 259, 259/3.
povračilo stroškov zdravljenja v tujini - priznana metoda zdravljenja - izčrpane možnosti zdravljenja v sloveniji
V izvedenih dokazih je imelo sodišče prve stopnje tudi po stališču pritožbenega sodišča dovolj podlage za zaključek, da pri tožniku možnosti zdravljenja v Sloveniji niso bile izčrpane. Ne samo, da je tožnik v tujini prejel zdravljenje, ki ni bila verificirana metoda zdravljenja, ampak je izvedenski organ potrdil, da je bilo predlagano zdravljenje v Sloveniji (z obsevanjem in hormonsko terapijo) najboljše možno zdravljenje glede na takratna spoznanja na onkološkem področju. To verificirano metodo zdravljenja v Sloveniji pa je tožnik odklonil (izvedena je bila le hormonska terapija). Možnosti zdravljenja v Sloveniji so izčrpane le, če v Sloveniji ni zagotovljeno zdravljenje z nobeno od priznanih metod, za kar pa v tem primeru glede na navedeno ne gre.
Ustava Republike Slovenije (v nadaljevanju URS) v prvem odstavku 134. člena določa, da nikogar, ki sodeluje pri sojenju ni mogoče klicati na odgovornost za mnenje, ki ga je dal pri odločanju na sodišču (materialna sodniška imuniteta). Slednja tako izključuje neposredno odškodninsko odgovornost sodnikov in pomeni absolutno oviro za začetek pravdnega postopka.
skupni stroški postopka - skrbništvo nad odraslo osebo
V skladu s prvim odstavkom 70. člena ZNP-1 sodišče o stroških postopka odloči po prostem preudarku, tak preudarek pa omogoča upoštevanje vseh okoliščin konkretnega primera.
vpis podatkov v sodni register - pravni interes za pritožbo - sprememba firme
Pritožnik nima prav, da mu pravnega interesa za pritožbo ni treba posebej utemeljevati. Prvi odstavek 36. člena ZSReg namreč pravice do pritožbe ne podeljuje vsakomur, kdor meni, da je s sklepom prizadeta njegova pravica, kot tudi ne katerakoli pravica. Posegi v pravice, ki temeljijo na pogodbenih zavezah, ki se ne vpisujejo v sodni register, niso predmet preizkusa v registrskem postopku. Registrsko sodišče presoja le, ali je z vpisom poseženo v tiste pravice in interese pritožnika, ki so vpisane v register (npr. pravica tretjega, katere predmet je poslovni delež - 4. točka drugega odstavka 4.a člena ZSReg) in tiste, ki temeljijo na zakonu, in ki jih ta varuje (npr. pravica do znamke). Pravni interes za pritožbo je tako odvisen od vrste vpisa in položaja pritožnika (vsebine pravic in razmerij), v danem primeru le v razmerju do družbe, ne pa tudi v razmerju do (posrednega) družbenika subjekta vpisa.