NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00075014
ZDZdr člen 39, 74, 74/1, 77, 77/1. ZPP člen 254.
postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - namestitev v varovani oddelek - podaljšanje zadržanja na varovanem oddelku - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - duševna motnja - zaključek zdravljenja - potrebno varstvo in nadzorstvo - ogrožanje življenja in zdravja - samomorilnost - prostorska zasedenost - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - dokazovanje z izvedencem - ponovitev dokazovanja z drugimi izvedenci
Ugotovljena potencialna samomorilnost, ki je v vzročni zvezi z ugotovljeno duševno motnjo, predstavlja veliko nevarnost ponovnega avtoagresivnega ogrožanja, ki glede na naravo ugotovljene duševne bolezni predstavlja konkretno in realno ogrožanje zdravja in življenja nasprotnega udeleženca.
poseben sklep o stroških postopka - predpravdni stroški - nagrada za predpravdni postopek - opomin pred tožbo - odmera potrebnih stroškov
Bistveno merilo pri presoji upravičenosti do priznanja predpravdnih stroškov je, da so odvetniški stroški (zahtevka ali druge obrazložene vloge), ki so nastali pred pravdo, upoštevni le, če se je vodil poseben predpravdni postopek (zgolj sestava zahtevka prisoje stroškov ne opravičuje). Tožnik zgolj s predložitvijo zahteve za ureditev zadeve ni dokazal, da se je med strankama vodil kak predpravdni postopek.
Za obrazložen opomin pred tožbo pa tožniku pripada nagrada (kar potrjuje tudi sodna praksa).
OZ člen 1050. Slovenski računovodski standardi (2005) točka 9.
neresnični podatki - znižanje kupnine - fiksna pogodbena cena - slovenski računovodski standardi - napaka - pogodba o prodaji poslovnega deleža
Ni šlo za to, da bi revizor zahteval popravke na podlagi novih informacij ali novih dogodkov, ali zaradi drugačne računovodske usmeritve tožeče stranke, temveč je šlo za pravilno upoštevanje informacij, ki so zanesljivo obstajale in bile dostopne poslovodstvu že v času priprave nerevidiranih računovodskih izkazov. Podatke o vrednosti računovodskih postavk so posredovali toženci, tudi kot uprava in za njihovo pravilnost so prevzeli tudi pogodbena jamstva. Ti podatki niso bili odvisni od vrednotenja revizorja, temveč od objektivnih dejstev.
Sodišče lahko plačilo sodne takse odloži tudi za daljše obdobje (kot 24 mesecev), če sodišče zaradi izjemnih okoliščin presodi, da je za plačilo potreben daljši čas. Ker sta se stranki v sodni poravnavi dogovorili še za dodaten rok 3 mesecev po 1. 7. 2026, v katerem bi lahko dogovorili pogoje in način prodaje, so po presoji pritožbenega sodišča podani pogoji (izjemne okoliščine) za določitev daljšega obdobja odloga plačila sodne takse, in sicer do 31. 12. 2026.
ZPP člen 112, 112/1, 184, 184/2, 184/3, 195, 277, 277/1, 318, 318/1. SPZ člen 25, 32, 33, 34.
motenje posesti - posestno varstvo - sodno varstvo posesti - sprememba posestnega stanja - dejanski odvzem iz posesti - opustitev posesti - dejanska posest - posestnik zemljišča - samopomoč - soposest - enotni sosporniki - neprimeren dokaz - sprememba tožbe - poprava in dopolnitev tožbe - zakonski rok - rok za odgovor na pritožbo - vročanje vloge v odgovor - rok za odgovor na tožbo - pravočasnost odgovora na tožbo - pravočasnost po faksu oddane vloge - zamudni sklep - pogoji za izdajo zamudne sodbe - presoja pogojev za izdajo zamudne sodbe
Ugotovljeni prihod toženca na skupno zemljišče, sprehod okoli hiše in enourno zadrževanje na zemljišču ter snemanje in fotografiranje hiše, kar je presenetilo in vznemirilo drugo tožnico, a ni povzročilo nobenih objektivnih sprememb na stvari, izgube posesti, spremenjenega načina izvrševanja posesti tožnikov in ni otežilo izvajanja posesti, ne predstavlja takšnega dejanja, zaradi katerega je dopustno sodno varstvo posesti.
podaljšanje pripora ob izreku sodbe - begosumnost - ponovitvena nevarnost
V sferi obtoženca, državljana Turčije, ki ga na Republiko Slovenijo ne vežejo nobene osebne navezne okoliščine, je nedvomno podan razlog begosumnosti. Na podlagi ugotovljenega obtoženi prosto prehaja meje evropskih držav, in se je v Sloveniji nahajal zgolj v tranzitu, z namenom izvršitve obravnavanega kaznivega dejanja.
Teža obravnavanega kaznivega dejanja, ki ga je obtoženi na ravni utemeljenega suma izvršil iz koristoljubnih motivov, in ogroža varnost tujcev pred ekonomskim izkoriščanjem in razmerami v katerih poteka njihovo spravljanje preko državnih meja, odtehta poseg v njegovo ustavno zagotovljeno pravico do osebne svobode, pri čemer po oceni pritožbenega sodišča ne bi bil primeren noben drug nadomestni ali drug milejši ukrep.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00083930
KZ-1 člen 49, 49/2, 191, 191/1, 192, 192/2. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-1, 383, 383/1, 383/1-1, 394, 394/1.
nasilje v družini - kaznivo dejanje zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - obteževalne okoliščine - predkaznovanost - sprememba obtožbe - prekoračitev obtožbe - čas izvršitve kaznivega dejanja - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Kakor izhaja iz izpodbijane sodbe, sodišče prve stopnje navedene spremembe obtožnega akta ob izreku sodbe ni upoštevalo in je s tem dejansko prekoračilo obtožbo, saj je časovno obdobje, za katerega je bil obtoženi spoznan za krivega za sedem mesecev daljše, kot se mu je očitalo. Glede na ugotovljeno absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 9. točki prvega odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), na katero pazi po uradni dolžnosti (1. točka prvega odstavka 383. člena ZKP), je sodišče druge stopnje, skladno z določbo prvega odstavka 394. člena, izpodbijano sodbo spremenilo na način, da je čas očitanega kaznivega dejanja opredelilo skladno z obtožnim aktom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00076216
ZNP-1 člen 6, 6/1, 6/2, 7, 70, 70/1. DZ člen 240, 242, 242/1, 243, 246, 250, 250/1, 250/3, 251. OZ člen 200, 200/2, 771.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - imenovanje skrbnika - izbira skrbnika - upravljanje premoženja - razpolaganje s premoženjem - predložitev računa - obveznost poročanja - Center za socialno delo (CSD) - postopek po uradni dolžnosti - preiskovalno načelo - skrb za varovančeve premoženjske pravice in koristi - korist varovanca - pomoč med ožjimi družinskimi člani - bližnji sorodnik - mandatna pogodba - poslovodstvo brez naročila
Obveznost poročanja o svojem delu in podajanja računa o upravljanju premoženja enkrat letno ali kadar to zahteva CSD nastane ob postavitvi odrasle osebe pod skrbništvo in z imenovanjem skrbnika.
sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti - premoženje izbrisane družbe - stečajni postopek nad premoženjem izbrisane družbe - stečajni postopek nad (kasneje) najdenim premoženjem izbrisane družbe - vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje
Sklep o prodaji je bil objavljen na spletnih straneh AJPES 18. 5. 2023. Pritožnica se je torej z vsebino sklepa o prodaji lahko seznanila. Zato ni mogoče slediti njeni trditvi, da ji je bila kršena pravica do obveščenosti. Navedeno velja ne glede na njene trditve o neveljavnosti pooblastila Odvetniški družbi A., o. p., d. o. o. Ker pritožbe zoper sklep o prodaji ni vložila, je ta postal pravnomočen.
Pritožnica bi svoje trditve, da je bila izklicna cena nepremičnin, ki so se prodajale in prodale, prenizka, lahko uveljavljala s pritožbo zoper sklep o prodaji. Ker tega ni storila in ker je ta postal pravnomočen, njenih navedb v smeri prenizke izklicne in prodajne cene v pritožbi zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcu pritožbeno sodišče ne more upoštevati.
ZDSS-1 člen 58, 58/2, 63, 63/1, 70, 75. URS člen 2, 5, 15, 23, 25, 50, 51. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. ZIUZDS člen 39. ZZVZZ člen 78.
zavrženje tožbe - zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe - poseg v pravice ali pravne koristi - obstoj procesnih predpostavk - razveljavitev prvostopenjske odločbe
V primeru obvestila o zadržanju pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja gre za oblastno enostransko odločitev toženca, ki s svojim učinkovanjem spreminja tožnikov pravni položaj. Zmotno je razlogovanje sodišča, da gre zgolj za zadržanje in ne za poseg v pravice tožnika. V roku 30 dni od izdanega obvestila nastopi po 39. členu ZIUZDS zadržanje pravic iz OZZ oziroma vzpostavi njegovo obveznost plačila dolga kot pogoj za uveljavitev pravic iz OZZ.
vpis podatkov v sodni register - pravni interes za pritožbo - sprememba firme
Pritožnik nima prav, da mu pravnega interesa za pritožbo ni treba posebej utemeljevati. Prvi odstavek 36. člena ZSReg namreč pravice do pritožbe ne podeljuje vsakomur, kdor meni, da je s sklepom prizadeta njegova pravica, kot tudi ne katerakoli pravica. Posegi v pravice, ki temeljijo na pogodbenih zavezah, ki se ne vpisujejo v sodni register, niso predmet preizkusa v registrskem postopku. Registrsko sodišče presoja le, ali je z vpisom poseženo v tiste pravice in interese pritožnika, ki so vpisane v register (npr. pravica tretjega, katere predmet je poslovni delež - 4. točka drugega odstavka 4.a člena ZSReg) in tiste, ki temeljijo na zakonu, in ki jih ta varuje (npr. pravica do znamke). Pravni interes za pritožbo je tako odvisen od vrste vpisa in položaja pritožnika (vsebine pravic in razmerij), v danem primeru le v razmerju do družbe, ne pa tudi v razmerju do (posrednega) družbenika subjekta vpisa.
ZDru-1 člen 2. URS člen 14, 14/2. ZPP člen 214, 214/1, 339, 339/1, 354, 354/1, 358, 358-3.
neenaka obravnava - načelo enakosti - članstvo v društvu - članarina - neplačilo - plačilo članarine - izključitev iz društva - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - drugačna presoja dokazov - celovita presoja dokazov
Sodišče prve stopnje je potem, ko ni sledilo tožnikovim trditvam o formalnih nepravilnostih v postopku izključitve iz članstva društva zaradi neplačila članarine, oprlo svojo odločitev na dodatni argument neenake obravnave in s tem na pravno podlago enakopravnega članstva iz 2. člena Zakona o društvih (v nadaljevanju ZDru-1) in ustavno načelo enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave RS (v nadaljevanju URS).
Navedeno splošno ustavno načelo enakosti vsebuje zahtevo, da bistveno enake položaje obravnavamo enako, če so bistveno enaki položaji obravnavani različno, pa mora za razlikovanje obstajati razumen razlog, ki izhaja iz narave stvari. Če takega stvarnega razlikovalnega razloga ni, gre za samovoljno ravnanje.
Ker je v 16. členu Statuta toženca (priloga A3) jasno navedena možnost črtanja člana zaradi neplačila članarine, tožnika ni bilo treba posebej (ob opozorilu na ukrepanje v skladu s pravili društva) še dodatno opozoriti, da bo do tega lahko prišlo, kot je sicer navedlo sodišče prve stopnje v svoji obrazložitvi, saj mora član pravila društva poznati oziroma se z njimi seznaniti. Postopanje toženca je bila tako pravilno in skladno s pravili društva.
zamudna sodba - pravočasnost odgovora na tožbo - fikcija vročitve
V skladu s 142. členom ZPP se vročitev šteje za opravljeno, ko naslovnik pisanje dvigne, če pisanja ne dvigne v 15. dneh odkar mu je bilo puščeno obvestilo, pa se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. URS člen 54. ZPND člen 1, 1/1, 3a, 5, 14, 14/1, 14/5, 15, 15/3, 19, 22a, 22a/1, 22a/8. DZ člen 153, 174.
skupno varstvo in vzgoja otroka - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - ukrepi po zpnd - ukrep prepovedi približevanja - nasilje nad otrokom - fizično nasilje - prepoved telesnega kaznovanja otrok - preprečevanje nasilja v družini - sorazmernost posega v pravico do družinskega življenja - pravica do stikov otroka s starši - ogroženost otroka - ukrepi za varstvo koristi otroka - vloga centra za socialno delo - povrnitev stroškov postopka - odločanje o stroških po prostem preudarku - vsaka stranka krije svoje stroške postopka
ZPND v prvem odstavku 1. člena določa vlogo in naloge državnih organov, nosilcev javnih pooblastil, izvajalcev javnih služb pri obravnavanju nasilja v družini ter določa ukrepe za varstvo žrtev nasilja v družini (multiinstitucionalni in hkrati multidisciplinarni pristop). Cilj in težnja ZPND namreč je, da v koordiniranem delovanju različnih organov in organizacij, z dopolnjevanjem že obstoječih ukrepov za zaščito žrtev, ki jim ga zagotavljajo drugi predpisi (Družinski zakonik, kazenska zakonodaja in zakonodaja s področja prava o prekrških, zakonodaja s področja socialnega varstva, Obligacijski zakonik z določili, ki se nanašajo na kršitev pravice osebnosti), zagotavlja varovanje dobrin, ki so ustavnega pomena, in sicer dostojanstvo človeka ter nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti. Ukrepi sodišča določeni v 19. členu ZPND tako v primeru, ko je žrtev nasilja otrok, zgolj dopolnjujejo ukrepe, ki so določeni v DZ. Namen ukrepov sodišča po ZPND ni v kaznovanju povzročitelja nasilja za pretekla ravnanja. Njihov namen je prevencijski, torej, da se v nujnem in hitrem postopku s prenehanjem in preprečitvijo nasilnih dejanj zagotovi varstvo žrtev družinskega nasilja. Iz 5. člena ZPND pa izhaja, da je treba ob opredelitvi nekega ravnanja kot nasilja v družini reakcijo nanj nujno prilagoditi njegovi intenzivnosti in stopnji ogroženosti žrtve. Tako zakon ne določa, da vsako ravnanje, ki ustreza opredelitvi nasilja iz navedenega zakona, potrebuje intenzivne posege države v osebnostne pravice posameznika, med katere sodi tudi pravica do družinskega življenja. Poseg je vedno treba prilagoditi stopnji ogroženosti žrtve. Ker gre za posege v temeljne pravice, je pomen načela sorazmernosti posebej poudarjen in sodišče zavezuje, da ustrezno zaščiti žrtev nasilja, hkrati pa mu postavlja meje pri poseganju v zasebnost posameznikov oziroma njihove medsebojne odnose.
Sodišče prve stopnje je s svojo odločitvijo v tej zadevi takšno mejo pravilno določilo. Zaključilo je, da omenjeni dogodki verjetno izkazujejo, da je bila mld. hčerka udeležencev deležna neprimernih vzgojnih ukrepov, to je telesnega kaznovanja, ki je prepovedano (3a. člen ZPND). Pritrditi je treba pritožbi o ničelni toleranci do vsakršnega nasilja. Pritrditi pa je treba tudi nadaljnjemu zaključku prvostopenjskega sodišča, da glede na vse ugotovljene okoliščine ni verjetno izkazano, da je predlagani ukrep nujen oziroma potreben in da ne upravičuje posega v odnos med otrokom in materjo z njuno popolno polletno ločitvijo, kar bi predlagani ukrep po svoji vsebini dejansko pomenil.
Ustava Republike Slovenije (v nadaljevanju URS) v prvem odstavku 134. člena določa, da nikogar, ki sodeluje pri sojenju ni mogoče klicati na odgovornost za mnenje, ki ga je dal pri odločanju na sodišču (materialna sodniška imuniteta). Slednja tako izključuje neposredno odškodninsko odgovornost sodnikov in pomeni absolutno oviro za začetek pravdnega postopka.
Obtoženega, državljana Srbije na Republiko Slovenijo ne vežjo nobene osebne navezne okoliščine zato je nedvomno podan razlog begosumnosti.
Sodišče prve stopnje je v zvezi z obstojem ponovitvene nevarnosti ugotovilo tako objektivne kot subjektivne okoliščine, ki utemeljeno kažejo na realno in konkretno nevarnost, da bo obtoženi s svojo kriminalno dejavnostjo v primeru izpustitve na prostost nadaljeval.
Ugotovljene objektivne okoliščine, iz katerih izhaja teža, način in okoliščine izvršenega kaznivega dejanja izkazujejo, da gre za eno težjih kaznivih dejanj.Subjektivne okoliščine, ki so oprte predvsem na obtoženčeve osebne lastnosti (vztrajnost, trdna odločenost, premišljenost in koristoljubnost pri izvršitvi kaznivega dejanja) in obtoženčeva brezposelnost, in dejstvo, da nima lastnih sredstev za preživljanje, in je brez vsakršnega premičnega in nepremičnega premoženja, po prepričanju pritožbenega sodišča, v medsebojni zvezi razumno utemeljujejo sklep, da je obtoženčeva ponovitvena nevarnost izrazita.
skupni stroški postopka - skrbništvo nad odraslo osebo
V skladu s prvim odstavkom 70. člena ZNP-1 sodišče o stroških postopka odloči po prostem preudarku, tak preudarek pa omogoča upoštevanje vseh okoliščin konkretnega primera.
skrbništvo - pravni interes - udeležba v nepravdnem postopku - udeležba v postopku
Pravni interes v postopkih skrbništva je treba razumeti kot nepremoženjski (osebnostni) pravni interes skrbi za dobrobit bližnjega, ki tega ne zmore sam. Pri tem so utemeljene pritožbene navedbe, da pravni interes svojca temelji na domnevi, da oseba zaradi vzajemno občutene družinske vezi udeležbo svojca tudi sprejema. Zlasti z vidika človekovih pravic do družinskega življenja oziroma do zasebnosti mora biti svojcem praviloma dana pravica do popolne udeležbe v postopku. Ta pravica zajema pravico biti seznanjen z vsem, kar sodišče preudarja v zvezi z njim bližnjo ranljivo osebo in pravica, da se o tem tudi izreče.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSC00077040
ZKP člen 3, 3/2, 32, 32/5, 355, 355/2, 358, 358-3. KZ člen 25, 127. URS člen 27. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/2.
umor - domneva nedolžnosti - in dubio pro reo - indična sodba - dokazno breme - dokazni standard - dokazna ocena - alibi - anonimna priča - posredni dokaz - krivda
Zbir analitično (atomistično) in sintezno (holistično) dokazno šibkih indicev ne predstavlja t.i. sklenjenega kroga, ki bi omogočal obsodbo v kazenskem postopku, ampak tako nezanesljivo sklepanje o krivdi, ki ob upoštevanju pravila in dubio pro reo kot imperativa načela domneve nedolžnosti ne more imeti drugačne posledice, kot je izrek oprostilne (liberatorne) sodbe.