ZDR člen 88, 88/1, 88/1-3. ZPP člen 77, 77/1, 78, 80, 81, 82, 339, 339/2, 339/2-11, 354, 354/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - pravdna sposobnost - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - procesna sposobnost
V obravnavanem individualnem delovnem sporu obstaja dvom o procesni sposobnosti tožeče stranke. Pravdno sposobna je le stranka, ki je poslovno popolnoma sposobna in lahko sama opravlja pravdna dejanja (1. odstavek 77. člena ZPP). Tožnici je bila s sklepom okrajnega sodišča v nepravdni zadevi poslovna sposobnost delno odvzeta za vse aktivnosti, povezane s sodnimi, upravnimi in drugimi uradnimi postopki. Na obstoj procesne sposobnosti stranke, ki je procesna predpostavka, mora sodišče paziti po uradni dolžnosti (80. člen ZPP). Podane so torej okoliščine, ki kažejo na to, da tožeča stranka v obravnavanem postopku ni imela procesne sposobnosti, kar je bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 11. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, ki določa, da je bistvena kršitev določb pravdnega postopka vselej podana, če se je postopka udeleževal kot tožnik ali toženec nekdo, ki ne more biti pravdna stranka, ali če stranke, ki je pravna oseba, ni zastopal tisti, ki jo je po zakonu upravičen zastopati, ali če pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik ali če zakoniti zastopnik ni imel potrebnega dovoljenja za pravdo ali za posamezna pravdna dejanja.
ZZVZZ člen 23, 26. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 43, 44, 44/2, 44/2-3, 45, 49.
zdraviliško zdravljenje
Pri tožniku ne gre za nobeno od stanj, ki so v 45. členu Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja navedena kot razlog za napotitev na zdraviliško zdravljenje. Zato tožnikov tožbeni zahtevek na priznanje pravice do zdravljenja v naravnem zdravilišču ni utemeljen.
ZIZ člen 24, 24/4. ZFPPIPP člen 441, 442. ZPUOOD člen 18.
izbris iz sodnega registra – prenehanje pravne osebe – odgovornost družbenikov – aktivni družbenik – pasivni družbenik
Če je pravna oseba ob njenem prenehanju po 441. členu ZFPPIPP (izbris iz sodnega registra brez likvidacije po 7. poglavju ZFPPIPP) imela neplačane obveznosti, aktivni družbeniki pravne osebe upnikom solidarno odgovarjajo za izpolnitev teh obveznosti. Gre za zakonsko določilo, ki ureja singularno pravno nasledstvo glede prehoda obveznosti z izbrisane pravne osebe na aktivnega družbenika te pravne osebe, zato se ni mogoče pridružiti pritožbeni kritiki, da omenjena določba določa zgolj možnost začetka pregona za neko domnevno odgovornost, ki mora biti dokazana.
KZ-1 člen 257, 258. ZDR člen 82, 82/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje nevestno delo v službi - kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic - dokazno breme - dokazna ocena
Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz odpovednega razloga po 1. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR. Tožniku je očitala, da je storil hude kršitve v zvezi s pobiranjem grobarine in da je bilo ugotovljeno, da manjka večja količina denarja. V sporni zadevi tožena stranka, skladno z dokaznim bremenom, ni dokazala, da je tožnik storil kršitev, ki ima znake kaznivega dejanja. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Sodišče lahko presoja le, ali je zatrjevani razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi dokazan in v kolikor ugotovi, da tak razlog ni dokazan, lahko le ugotovi nezakonitost odpovedi, ne mora pa samo iskati morebitnih drugih razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi (npr. ali gre za kršitve po 2. alineji 111. člena ZDR).
ZIZ člen 24, 24/4, 25, 25/1. ZFPPIPP člen 442. ZGD-1 člen 100. ZPUOOD člen 18.
izbris iz sodnega registra – prenehanje pravne osebe – odgovornost družbenikov – aktivni družbeniki – družba z neomejeno odgovornostjo – osebno odgovoren družbenik
V primeru uporaba pravne podlage iz 100. člena ZGD-1, po kateri so za obveznosti družbe z neomejeno odgovornostjo upnikom subsidiarno odgovorni tudi vsi družbeniki te pravne osebe, in sicer z vsem svojim premoženjem, ne gre za pravno nasledstvo v tekoči izvršbi po četrtem odstavku 24. člena ZIZ, temveč lahko izvršilno sodišče na upnikov predlog dovoli novo izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, izdanega proti družbi z neomejeno odgovornostjo, neposredno proti družbeniku, ki je osebno odgovoren, če upnik v predlogu za izvršbo določno označi vpis v sodnem registru, s katerim lahko dokaže njegov status družbenika (prvi odstavek 25. člena ZIZ).
ZIZ člen 264, 264/2. ZFPPIPP člen 131, 131/1, 132, 132/3, 304.
postopek zavarovanja - predhodna odredba- stečajni postopek - ustavitev postopka zavarovanja - zastavna pravica - pogojna pridobitev ločitvene pravice - razvezni pogoj
Upravičena je pritožbena kritika, da bi moralo sodišče prve stopnje zaradi začetka stečajnega postopka nad toženo stranko, postopek zavarovanja s predhodno odredbo ustaviti, vendar pa ne za nazaj, to je z dnem začetka stečajnega postopka.
plačilo razlike plače - plača - elementi delovnega razmerja - ugotovitev obstoja delovnega razmerja - nadurno delo - odpravnina
Delavec, ki uveljavlja denarne zahtevke iz naslova delovnega razmerja, mora v primeru, če mu delodajalec delovnega razmerja v spornem obdobju ne priznava, zahtevati tudi ugotovitev obstoja delovnega razmerja v prekluzivnih rokih iz ZDR, ker v nasprotnem primeru ni podlage za izplačilo terjatev iz delovnega razmerja - te so namreč vezane na obstoj delovnega razmerja. Ker med tožnico in toženo stranko za vtoževani čas ni ugotovljeno delovno razmerje, tožnici za ta čas ne pripada plača iz naslova delovnega razmerja.
subsidiarni dolžnik - subsidiarna obveznost lastnika za stroške najemnika - pisni poziv na izpolnitev
Za uveljavljanje obveznosti od subsidiarnega dolžnika se ne zahteva, da je proti glavnemu dolžniku uveden (ali celo končan) kakšen sodni postopek, pač pa zadošča (navaden) pisni poziv, za se šteje tudi pošiljanje računov glavnemu dolžniku.
Upnik s predhodno odredbo pridobi zgolj pogojno zastavno pravico, in sicer pod odložnim pogojem, da bo upnik izpolnil pogoje za dovolitev izvršbe za izterjavo terjatve, v zavarovanje katere je bila izdana predhodna odredba, in hkrati pod razveznim pogojem, ki nastopi, če v 15 dneh od dneva, ko se izteče čas, za katerega je bila izdana predhodna odredba, niso izpolnjeni pogoji za izvršbo. Ker je z začetkom stečajnega postopka nad toženo stranko postalo gotovo, da tožeča stranka pogoja za dovolitev izvršbe za izterjavo terjatve, v zavarovanje katere je bila izdana predhodna odredba, ne bo izpolnila, je s tem uresničen razvezni pogoj, pod katerim je bila s predhodno odredbo pridobljena zastavna pravica. Takšna pogojna zastavna pravica je zato z začetkom stečajnega postopka nad toženo stranko prenehala.
plača - plačilo za delo - dogovor - sporazum - izvedensko mnenje - bruto - neto
Izračun tožnikovega prikrajšanja pri plači sodišča prve stopnje ni jasen oziroma obrazložen, zato sodbe v tem delu ni mogoče preizkusiti. Sodišče prve stopnje je uporabilo le del podatkov iz izvedenskega mnenja in na tej podlagi samo izračunavalo prikrajšanje tožnika. Tak pristop je neustrezen. Če je sodišče prve stopnje menilo, da izvedenkin izračun ni pravilen in ga je potrebno dopolniti, bi moralo pozvati izvedenko, da izdela novi izračun prikrajšanja.
Tožbeni zahtevek je lahko postavljen le v bruto znesku, nato pa se odvede vse davke in prispevke in izplača ustrezen neto znesek. Obračunavanje in plačevanje ter stopnje prispevkov urejajo ZPIZ-2, ZPSV in ZDoh-2. Pri tem se davki in prispevki obračunajo glede na stopnjo davkov in prispevkov v času izplačila. Zaradi tega je nepravilno, če sodba sodišča prve stopnje nalaga toženi stranki plačilo oziroma obračun davkov in prispevkov, upoštevajoč prisojene neto zneske plače. Tožnika bi bilo zato potrebno pozvati, da poda ustrezen tožbeni zahtevek v bruto zneskih, in toženi stranki naložiti obračun bruto vrednosti nadur ter izplačilo neto zneskov, katerih višina bo znana šele po odvodu davka.
Tožnik je tožbo vložil zoper obvestilo toženca. Ob vložitvi tožbe je toženec o sporni starostni pokojnini odločil šele z ugotovitveno prvostopenjsko odločbo. Tožnik je sicer zoper to odločbo vložil pritožbo, vendar o tej pritožbi toženec še ni odločil in izdal drugostopenjske odločbe, niti tožnik izdaje drugostopne odločbe ni zahteval z novo zahtevo vloženo pri tožencu. Zato za vložitev tožbe niso bile izpolnjene procesne predpostavke. Glede na 63. člen ter 72. člen ZDSS-1, se namreč tožba lahko vloži v 30 dneh od vročitve dokončnega upravnega akta ali če pristojni organ tudi na novo zahtevo ne izda drugostopne odločbe v nadaljnjih 7 dneh (molk organa). Zato je potrebno tožnikovo tožbo na podlagi 75. člena ZDSS-1 kot preuranjeno zavreči.
ZZVZZ člen 23, 26. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 43, 44, 44/2, 44/2-3, 45, 49.
zdraviliško zdravljenje
Pri tožniku je poleg indiciranega bolezenskega stanja podan tudi pogoj iz 44. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (zdravljenje v naravnem zdravilišču bi preprečilo slabšanje zdravstvenega stanja tožnika za daljši čas), zato je tožnik upravičen do zdraviliškega zdravljenja v trajanju 14 dni.
odpravnina - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpovedni rok
Pravdni stranki sta se sporazumeli o odpovednem roku (tožnica je v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi navedla, da odpoved podaja šele z določenim dnem in da naj se upošteva 30-dnevni odpovedni rok; tožena stranka pa je to sprejela in tožnici delovno razmerje tako tudi zaključila), zaradi česar tožnica ni upravičena do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Dejstvo, da se je delovno razmerje tožnice po volji obeh strank nadaljevalo tudi po podani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je podala tožnica (delavka), pomeni, da ni izpolnjen osnovni pogoj za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, to je, da delovnega razmerja ni bilo možno nadaljevati do izteka odpovednega roka. Tožnica posledično ni upravičena do vtoževane odpravnine.
Ker niti prvotno vložena tožba, niti dopolnitve določno in jasno oblikovanega tožbenega zahtevka ne vsebujejo, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno in skladno z določbami 105., 180. in 108. člena ZPP, ko je tožbo zavrglo. Po določbi 5. odstavka 108. člena ZPP namreč sodišče vlogo oziroma tožbo zavrže, če vložnik vloge v postavljenem roku ne dopolni tako, da je primerna za obravnavo.
ZIZ člen 264, 264/2. ZFPPIPP člen 131, 131/1, 132, 132/3.
postopek zavarovanja - predhodna odredba - stečajni postopek - ustavitev postopka zavarovanja - zastavna pravica - pogojna pridobitev ločitvene pravice - razvezni pogoj - priznanje terjatve v stečajnem postopku - prenehal pravni interes za pravdo
Predhodna odredba (ki v predmetni zadevi niti še ni pravnomočna) pomeni zgolj pogojno pridobitev ločitvene pravice. Tožeči stranki je s priznanjem terjatve v stečajnem postopku prenehal pravni interes za vodenje te pravde, saj izvršilni naslov za svojo terjatev že ima. Prav predmetna situacija dodatno kaže na to, da s predhodno odredbo upnik ne pridobi nepogojne ločitvene pravice, saj ni mogoče nadaljevati te pravde zgolj zato, da se ohrani ločitvena pravica. Pravdni postopek se izčrpa v odločitvi o terjatvi.
Tožnica je uveljavljala razliko pri nadomestilu plače za sporno obdobje iz razloga, ker ji tožena stranka ni izplačevala plače v višini, dogovorjeni v pogodbi o zaposlitvi, zato je bilo nadomestilo za čas bolniškega staleža nižje. Tožnici je zaradi ravnanja tožene stranke nastala škoda. Zaradi neplačevanje plače v dogovorjeni višini je bila tožnica prikrajšana tudi pri nadomestilu plače zaradi starševskega dopusta. Iz pritožbenih navedb torej izhaja, da tožnica vtožuje izplačilo škode, ki ji je nastala zaradi ravnanja tožene stranke. Tudi v tem delu so bili izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe, določeni v 318. členu ZPP (t.j., da je toženi stranki tožba pravilno vročena v odgovor, da ne gre za tožbeni zahtevek, s katerimi stranki ne moreta prosto razpolagati, da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi in da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik ali splošno znanimi dejstvi). Zato je tožničin zahtevek, ki se nanaša na plačilo prikrajšanja pri nadomestilu plače in nadomestilu zaradi starševskega dopusta, utemeljen.
dopolnilna sodba - začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež
Do nadomestila med začasno zadržanostjo z dela, je upravičena oseba, ki je v delovnem razmerju. Tožnik, ki ni več v delovnem razmerju in je starostno upokojen, do tega ni upravičen. Zato je tožnikov tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je zaradi posledic bolezni začasno nezmožen za delo, utemeljen do datuma, ko se je tožnik starostno upokojil.