CZ člen 62, 154. ZDDV člen 25, 25/1-25. Uredba za izvajanje carinskega zakona (1999) člen 6, 10. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (1999) člen 41.
carina - naknaden obračun carinskega dolga - uvrstitev blaga v KNCT - zavezujoča informacija
V postopku naknadnega preverjanja carinske deklaracije po 62. členu CZ, ki daje carinskim organom pooblastilo, da po prepustitvi blaga deklarantu preverijo carinske deklaracije, je carinski
organ ugotovil, da gre za netočnost deklariranja medicinskih pripomočkov. Tudi po mnenju sodišča ima tožena stranka prav, ko utemeljuje, da je pri uvrščanju blaga v carinsko tarifo treba upoštevati
temeljna pravila za uvrščanju blaga v KNCT ter splošne in dodatne opombe. Iz računa tujega dobavitelja nedvomno izhaja, da vsebuje tudi dihalne sisteme za anestezijo, ki ne sodijo v
deklarirano tarifno oznako 90 19 2000 KNCT, pri tem pa je pravno irelevantno, kakšno oznako je tožnik predlagal v zahtevi za izdajo zavezujoče informacije, saj to ni predmet tega spora.
Če predlog vloži oseba, ki ni imela pravice udeleževati se upravnega postopka, pomeni, da je predlog vložila neupravičena oseba, pristojni organ v takem primeru predlog za obnovo zavrže v skladu z 2. odstavkom 267. člena ZUP, ne more pa predloga zavrniti na podlagi 3. odstavka 267. ZUP. Glede na absolutno naravo obnovitvenega razloga iz 9. točke 260. člena ZUP je potrebno zgolj ugotoviti, ali bi določen poseg v prostor oz. gradnja lahko na kakršen koli način vplival na zemljišče soseda. V konkretnem primeru obstaja možnost, da bo zaradi funkcioniranja (dostopa) novozgrajenega objekta na določen način poseženo v pravice in pravne koristi predlagateljice obnove, vendar gre v tej fazi postopka zgolj za sum, da bo do takih vplivov prišlo, ali bo z gradnjo oz. funkcioniranjem novozgrajenega objekta dejansko poseženo v pravice in pravne koristi predlagateljice obnove, pa bo ugotovljeno v obnovi postopka.
ZSOS člen 18, 20, 4, 4/3, 9, 4, 4/3, 9, 18, 20. ZDen člen 49, 49. ZDIJZ člen 6, 6/2, 21, 6, 6/2, 21.
zavezanec - oseba javnega prava - javni interes - dostop do infromacij javnega značaja
V pravni teoriji ni enotnega stališča o tem, kdaj se neka pravna oseba uvršča med osebe javnega oziroma zasebnega prava. Zato je pravna teorija izoblikovala kriterije, po katerih se v vsakem posameznem primeru ugotavlja, kam določena pravna oseba spada. Razvrstitev je odvisna od celote značilnosti in razmerij pravnega subjekta. Prvi kriterij, ki ga pravni teoretiki navajajo za razvrstitev, je akt ustanovitve. Tako med osebe javnega prava praviloma razvrščajo tiste, ki so ustanovljene z zakonom ali upravnim aktom ter izvajajo javne naloge oziroma javna pooblastila. Za razlikovanje pa je pomembno tudi: način pridobitve premoženja, odgovornost za obveznosti, prevladujoča vloga države v organih upravljanja, ne le kot delničarke, ampak tudi kot oblastnega organa.
Besedilo 2. alineje 2. odstavka 28. člena ZVK je takšno, da ga ni mogoče razlagati drugače, kot da organ tržne inšpekcije mora izdati ukrep začasne prepovedi dejanja, če je za to dejanje vložena tožba zaradi nelojalne konkurence ali ovadba zaradi tega dejanja, kar pomeni, da za izdajo tega ukrepa pristojni organ ni pristojen predhodno ugotavljati obstoj zakonskih elementov nelojalne konkurence. Bistveno je, da je tožba vložena zaradi dejanja, ki ga je pristojni organ začasno prepovedal in bistveno je, da je tožba ali ovadba vložena zaradi nelojalne konkurence.
registracija znamke - absolutni razlogi za zavrnitev znamke - razlikovalnost - trodimenzionalni znak
Absolutna zavrnilna razloga za registracijo, nerazlikovalnost in opisnost, pomenita, da je kot znamko mogoče zavarovati le znak, ki izpolnjuje temeljno funkcijo znamke, to je razlikovanje blaga ali storitev enega gospodarskega subjekta od drugega in mora zato tudi presegati opis blaga ali storitev.
URS člen 125, 15, 19, 32, 32, 125, 15, 19, 32, 125, 15, 19, 125, 15, 19, 32. ZS člen 3, 11, 3, 11. ZPol člen 29, 35, 35a, 29, 35, 35a. ZAzil člen 43, 57, 27, 29, 36, 43, 57, 27, 29, 36. ZTuj-1 člen 3, 3. ZUP člen 214, 214.
prosti preudarek - dokazni standard - omejitev gibanja - ugotavljanje istovetnosti - načelo sorazmernosti
Prvi element nezakonitosti je v tem, da je v izreku izpodbijane odločbe tožena stranka odločila, da se tožniku omeji gibanje do pravnomočno končanega azilnega postopka, vendar najdlje za tri mesece, kar pa v primeru, ko je omejitev gibanja izrečena samo zaradi ugotavljanja istovetnosti, ne ustreza besedilu in pomenu določila 5. odstavka 27. člena ZAzil. Drugi element, zaradi katerega je tožena stranka napačno uporabila materialno pravo, se nanaša na utemeljitev izpodbijanega akta, da je omejitev gibanja potrebna, ker šele z izkaznico prosilca za azil, ki velja kot dokument o istovetnosti po določilu 57. člena ZAzil, prosilec lahko uveljavlja tudi ostale pravice iz 43. člena ZAzil. Izpodbijana odločba je v nasprotju z določili 13. in 15. člena Direktive št. 2003/9/EC, ki določata pravico do materialnih pogojev za sprejem prosilca za azil (v obliki storitev, finančne pomoči, vavčerja ali kombinacije teh oblik) in pravico do zdravstvenega varstva (to sta pravici, ki sta v nacionalni pravni red preneseni z določili 2. in 3. alineje 1. odstavka 43. člena Zazil). Sodišče na podlagi določil 125. člena Ustave in 1. odstavka 3. člena in 11. člena Zakona o sodiščih (sodnik je pri uporabi prava neodvisen tudi v razmerju do sodišča višje stopnje, ki je v konkretni zadevi že izrazilo svoje pravno mnenje) sprejema stališče Vrhovnega sodišča in tožene stranke v tem smislu, da drži, da je identiteta nesporno ugotovljena na podlagi omenjenih treh dokumentov (potnega lista, osebne izkaznice in vozniškega dovoljenja), vendar pa za odločanje v azilnem postopku in izdajo izkaznice prosilca za azil ni potrebno, da je istovetnost prosilca za azil nesporno ugotovljena do te mere, kot stopnjo verodostojnosti izkazujejo omenjeni trije osebni dokumenti. Bistvo azilnega postopka zaradi njegove narave je v tem, da je vprašanje istovetnosti prosilca za azil lahko eno izmed elementov v celoviti presoji verodostojnosti tožnika in s tem dokazne ocene o tem, ali je tožnik dokazal utemeljen strah pred preganjanjem v izvorni državi. Dokazni standard glede utemeljenega strahu pred preganjanjem (well-foundedness test) je po usmeritvah Visokega komisariata ZN za begunce in Mednarodnega združenja sodnikov za begunsko pravo nižji od dokaznega standarda, ki velja v kazenskem pravu, to je standard onkraj utemeljenega dvoma (beyond reasonable doubt) in je tudi nižji od verjetnosti, ki enako govori v prid in v škodo prosilca za azil (balance of probabilities), je pa višji od gole možnosti (mere possibility) in zato naj bi bil po navedenih usmeritvah v veljavi dokazni standard "resne možnosti" (serious possibility) oziroma "realne možnosti".
Beseda je generična ali opisna za izdelke, ki jih znamka pokriva le tedaj, kadar pri običajni rabi jezika opisuje te izdelke oziroma njihove značilnosti.
davčno priznan odhodek - davek od dohodka iz dejavnosti
Ker ostaja neizkazan izdajatelj računov in s tem udeleženec v posebnem dogodku, kar je po 20. členu Pravilnika bistveni element posebnega dogodka, je pravilna ugotovitev davčnih organov, da za knjiženje stroškov za storitve po računu ni (bilo) ustrezne listinske pogodbe.
CZ člen 62. Uredba za izvajanje Carinskega zakona člen 656.
povračilo carinskega dolga - carina
Povračila in naknadna predložitev dokazil za preferencialno obravnavo so možna samo v primeru, da se predloženo potrdilo o preferencialnem poreklu blaga dejansko nanaša na zadevno uvoženo blago in da so izpolnjeni pogoji za sprejem predloženega potrdila ter da so izpolnjeni vsi ostali pogoji za preferencialno obravnavo blaga.
dokazno pravo - zloraba postopka - vezanost na pravno mnenje sodišča - zatečeni begunec - preganjanje zaradi narodnosti in vere - stanje v izvorni državi - azil - begunec
Pri preganjanju ni nujno, da gre "za trajno in sistematično kršenje osnovnih človekovih pravic"; tožena stranka pa v izpodbijani odločbi to zmotno opredelitev še bolj restriktivno razlaga, ko pravi, da "mora biti oseba mučena ali trajno trpinčena s stalnim povzročanjem mentalnih in fizičnih krutosti". Takšna opredelitev preganjanja je v nasprotju z Direktivo št. 2004/83/EC in Konvencijo o statusu begunca. T.i. zatečeni begunec (sur place) je uveljavljen pravni pojem znotraj azilnega prava in pomeni, da lahko status begunca pridobi tudi tisti, ki v času, ko je zapustil izvorni državo ni bil preganjan (ali pa je bil preganjan), pri čemer je bistveno, da je obstoj preganjanja mogoče ugotoviti kasneje - v času odločanja o prošnji za azil. Stališče sodišča iz zadeve U 1928/05 z dne 5. 10. 2005, ko je za pripadnika romske skupnosti s Kosova ugotovilo, da so podani razlogi splošne narave in pomenijo le odnos večinskega naroda do pripadnikov romske skupnosti, ne more biti odločilna podlaga za rešitev tega upravnega spora, ker to ni splošno sprejeta usmeritev glede odločanja o statusu beguncev, ki so Romi s Kosova (t.i. Country Guidance), ampak je treba vsak primer posamično obravnavati. Ženevska konvencija implicira pravico do dostopa do azilnega postopka, zato je treba določbe ZAzil iz 2. odstavka 35. člena in 36. člena ZAzil vedno interpretirati in upoštevati v povezavi z dokazno oceno o (ne)obstoju utemeljenega strahu pred preganjanjem. To zahtevajo določila 26., 27. in 1. odstavka 31. člena Dunajske konvencije o pogodbenem pravu. Pojem zavajanja oziroma zlorabljanja postopka je treba razlagati tako, da ne pride do uporabe formalnih dokaznih pravil, ki pa so v azilnem postopku prepovedani. Uporaba Direktive št. 2004/83/EC v Sloveniji je potrebna glede na to, da opredelitve statusa begunca v slovenskem jeziku v pravnih predpisih sploh ni in se mora pristojni organ že zaradi načela pravne varnosti opirati na to Direktivo. Iz določila 1 (A)(2) člena Ženevske konvencije izhaja, da je z vidika razmer v izvorni državi najprej relevantna država, katere državljanstvo ima prosilec za azil, in šele če prosilec nima državljanstva, je relevantna država, v kateri je nazadnje prebival. Iz Ustave RS izhaja, da sodstvo izvršuje del oblasti v državi. Na splošno velja, da sodne odločbe vežejo druge državne organe Republike Slovenije. V procesnih določbah, ki urejajo upravni spor, se ta oblastvenost in vezanost državnih organov na sodne odločbe konkretneje odraža v določilu 3. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu.
rok - stroški postopka - javni uslužbenec - obrazložitev odločbe
Ureditev pravnih sredstev v ZJU zoper odločitve pristojnih organov v postopku izbire in imenovanja kandidata za razpisano delovno mesto je na specifičen način predpisana možnost uresničevanja ustavne pravice do dostopa do delovnega mesta pod enakimi pogoji. Zoper odločbo oziroma sklep posebne natečajne komisije ni pritožbe, dovoljen pa je upravni spor, v katerem lahko neizbrani kandidat vloži tožbo iz razlogov, taksativno navedenih v 1., 2. in 4. točki 1. odstavka 65. člena ZJU, pa tudi v primeru, če je natečajna komisija ugotovila, da kandidat po strokovni usposobljenosti ni primeren za položaj, sam pa meni, da je. Ta razlog uveljavlja tožnik s tem, da kot neutemeljene ocenjuje navedbe tožene stranke o njegovem neustreznem poznavanju problematike področja. Izpodbijani akt v tem delu ni ustrezno obrazložen v skladu z določbo 1. odstavka 214. člena ZUP, zlasti glede na podatke in listine v predloženem upravnem spisu, ki se nanašajo na skupno časovno dolžino tožnikovega preteklega službovanja na delovnih mestih, ki so razvidna iz tožnikovega življenjepisa in fotokopije delovne knjižice. V obrazložitvi manjka del, v katerem so po vsebini s smiselno uporabo določil 214. člena ZUP utemeljene ugotovitve glede tistih razpisnih pogojev, ki so hkrati vsebovani v Standardih kot samostojni elementi, ki po naravi stvari zahtevajo določeno utemeljitev in tudi natančno navedbo, na podlagi katerih dejanskih okoliščin (z njihovo določno in konkretno opredelitvijo) ali listin ter pravnih določb je tožena stranka opravila presojo. Navedenih pomanjkljivosti v obrazložitvi izpodbijanega akta tožena stranka s pojasnili, podanimi v odgovoru na tožbo ne more uspešno odpraviti. Prepozno vloženo dopolnitev tožbe po preteku tridesetdnevnega zakonskega roka je sodišče moralo zavreči. Stroške postopka je tožena stranka dolžna povrniti tožniku v 30-dnevnem roku za prostovoljno izpolnitev, ki ga je sodišče določilo ob upoštevanju okoliščine, da se tožena stranka uvršča med proračunske porabnike, za katere veljavni predpisi določajo posebne roke za plačila obveznosti.
Po 1. odstavku 194. člena ZJU se nazivi višjih upravnih delavcev in upravnih delavcev v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti najkasneje do 1. 1. 2004 prevedejo v nove nazive glede na izhodiščne količnike za določitev osnovne plače. Definicija izhodiščnega količnika je opredeljena z določbo 2. odstavka 194. člena ZJU, po kateri se za izhodiščni količnik šteje količnik, ki je v zakonu ali podzakonskem predpisu ali v skladu z njima izdanem ustreznem aktu določen kot količnik za določitev osnovne plače oziroma količnik delovnega mesta brez napredovanj v višje plačilne razrede. Za prevedbo nazivov višjih upravnih delavcev in upravnih delavcev je po določbah ZJU edini kriterij višina izhodiščnega količnika delovnega mesta brez napredovanj v višje plačilne razrede. Ugovori o predhodni nepravilni razporeditvi na delovno mesto ob prezaposlitvi delavcev Agencije za plačilni promet in iz tega razloga sprožen delovnopravni spor na pravilnost odločitve ne morejo vplivati.
Ni dokazano, da bi bil med tožnikom in kupci naftnih derivatov vzpostavljen sistem, namenjen utaji prometnega davka in ekološke takse. Organ, ki vodi upravni postopek, se ne more omejiti na ugotavljanje samo tistih dejstev in okoliščin, ki jih navaja ena stranka in so njej v prid, ugotoviti mora objektivno stanje stvari. Na podlagi dejstev, do katerih je prišel v ugotovitvenem postopku, napravi organ sklep o dejanskem stanju, na katerem uporabi materialni predpis in tako odloči v stvari.
ZDSS-1 člen 5, 5/1-a, 5, 5/1-a, 5, 5/1-a, 5, 5/1-a.
stvarna nepristojnost
Predmet odločanja v tem sporu je torej sklenitev delovnega razmerja, kar pa je po presoji sodišča, glede na naravo spora, uvrstiti med individualne delovne spore, kar pomeni stvarno pristojnost delovnega sodišča po točki a 1. odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 2/04 do 61/04, v nadaljevanju ZDSS-1).
ZGos člen 12. Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost člen 12, 3, 4, 8, 12, 3, 4, 8.
obratovalni čas
V obravnavanem primeru iz upravnih spisov ni razvidno, da bi bilo tožniku dano soglasje k podaljšanem obratovalnem času na način kot je predpisano v Pravilniku I.
vezanost uprave na zakon - obseg presoje izpodbijanega akta
V tovrstnih sporih sodišče ne ugotavlja, ali bi polnoletna oseba, ki prosi za državljanstvo po 13. členu ZDrž, koristila državi zaradi znanstvenih, gospodarskih, kulturnih, nacionalnih ali podobnih razlogov, ampak ob upoštevanju pravil postopka presoja le, ali je tožena stranka izdala izpodbijano odločbo potem, ko je obstoj razlogov iz 1. odstavka 13. člena ZDrž na podlagi mnenja pristojnega resornega organa predhodno ugotovila Vlada Republike Slovenije. Sodišče je v tem upravnem sporu sledilo pravnemu stališču Vrhovnega sodišča iz sodbe z dne 21. 1. 2004, ker stoji na stališču, da citirana določba tretjega stavka 1. odstavka 5. člena Ustave predstavlja programsko ustavno normo, ki ji zakonodajalec v določilu 13. člena ZDrž ni dal pomena zakonske domneve za obstoj državnega interesa, če je prosilec slovenskega porekla.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupna pravica
Tretji odstavek 47. člena ZG, ki ureja prednostno pravico pri nakupu gozdov, ki jih 1. in 2. odstavek tega člena ne zajemata, med lastniki mejaši ne izključuje države kot predkupne upravičenke.