dodatek za pomoč in postrežbo - dokazovanje - sodni izvedenec - izvedba dokazov po uradni dolžnosti - načelo materialne resnice
Čeprav tožnica v tožbi ni posebej predlagala izvedbe dodatnih dokazov, bi moralo sodišče prve stopnje ob ugotovitvi, da so podana nasprotja med mnenjem osebne zdravnice in mnenjem izvedenskih organov tožene stranke, izvesti dodatne dokaze, predvsem dokaz z določitvijo sodnega izvedenca. Šele na tej podlagi bi ugotovilo vsa dejstva, da bi lahko odločilo o upravičenosti tožnice do dodatka za pomoč in postrežbo.
URS člen 26. ZZZPB člen 54, 54/5. OZ člen 6, 131, 148.
odškodninska odgovornost zavoda - elementi odškodninskega delikta
Vsaka nepravilna ali pomanjkljiva odločitev organov tožene stranke (da se ne upošteva obdobja, ki je izenačeno z obdobjem z zavarovanja, ugotovljenega s sodno odločbo) zaradi pravnih sredstev, ki so na razpolago za odpravo nepravilnosti, nima za posledico odškodninske odgovornosti in nastanka pravno priznane škode. Do odškodnine bi bil zavarovanec upravičen le, če bi dokazal, da so nepravilne odločitve posledica namernega kršenja ali očitno malomarnega upoštevanja pravil stroke, kar pa iz ugotovljenih dejstev v postopku pri toženi stranki in sodišču prve stopnje ne izhaja.
začasna nezmožnost za delo - pravni interes - zavrženje tožbe - stroški postopka
Tožba, s katero tožnik uveljavlja, da naj se ugotovi začasna nezmožnost za delo za obdobje, za katero mu je bila začasna nezmožnost že priznana s strani osebne zdravnice, se zavrže, saj tožnik za takšno tožbo ne izkazuje pravnega interesa.
Pravilnik o sodnih tolmačih člen 45 (Ur. l. RS, št. 49/2002), 46 (Ur. l. RS, št. 88/2010).
stroški tolmača – izdelava več izvodov prevoda
Ne glede na napačno povzeto pravno podlago na priloženem računu sodne tolmačke, ko je sodna tolmačka zahtevala nagrado za izdelavo nadaljnjih dveh izvodov prevoda v višini 10 % za izvod (kot je to določal Pravilnik o sodnih tolmačih, Ur. l. RS, št. 49/2002), je jasno, da sodna tolmačka zahteva povrnitev materialnih stroškov v zvezi z izdelavo nadaljnjih dveh prevodov, v skladu s spremenjenim pravilnikom (Ur. l. RS, št. 88/2010).
ZPIZ-1 člen 143. ZDSS-1 člen 61, 62. ZPP člen 243.
invalidnina - telesna okvara - invalidska komisija - sodni izvedenec - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Glede na to, da invalidska komisija druge stopnje v dopolnilnem mnenju ni navedla medicinskih razlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, ali je pri tožniku podana telesna okvara zaradi težav s hrbtenico, tudi sodišče prve stopnje samo ni moglo tolmačiti medicinskih izvidov v spisu, kajti gre za strokovna vprašanja, na katera lahko odgovori zgolj izvedenec s področja medicine. Sodišče prve stopnje ni ravnalo pravilno, ker ni izvedlo dokaza z določitvijo sodnega izvedenca, ki je bil pravočasno predlagan.
dedni dogovor - sodna poravnava – procesni rok – materialni rok - pravočasnost tožbe za razveljavitev sodne poravnave – sodne počitnice
Ali je nek rok procesni ali materialni se presoja po tem, kakšna pravica se daje z rokom ter kakšne so posledice zamude roka. Rok za vložitev tožbe za razveljavitev sodne poravnave je rok, v katerem lahko stranka sodne poravnave zahteva njeno razveljavitev, torej zahteva razveljavitev pravnomočne sodne odločbe. Navedeni rok je procesni rok, ki v času sodnih počitnic ne teče.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - nevarno delo
Dela z lopato ni mogoče šteti za nevarno delo, ker ne gre za delo, iz katerega bi izvirala večja škodna nevarnost za okolico, ampak gre za povsem običajno delo, ki ga z običajno skrbnostjo lahko opravlja vsak povprečen človek.
ZDR člen 4, 11, 11/2, 16, 20, 23, 23/1, 52. ZMed člen 2, 18.
obstoj delovnega razmerja - pogoj za zasedbo delovnega mesta - izobrazba za zasedbo delovnega mesta - avtorska pogodba
Tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja za čas, ko je tožnik pri toženi stranki opravljal delo glavnega urednika, ni utemeljen, saj tožnik za zasedbo tega delovnega mesta ni izpolnjeval predpisanih pogojev. Iz tega razloga je tožena stranka ravnala zakonito, ker je z njim sklenila avtorsko pogodbo.
plačilo za delo - pogodba o zaposlitvi - ničnost - tujec - delovno dovoljenje
Pogodba o zaposlitvi, ki je sklenjena s tujcem brez delovnega dovoljenja, je sicer nična, kar pa ne pomeni, da delodajalec tujcu, ki zanj opravlja delo na podlagi takšne (nične) pogodbe o zaposlitvi, za opravljeno delo ni dolžan ničesar plačati.
ZDR člen 82, 82/2, 83, 83/2, 110, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. ZPP člen 217.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - zagovor - dokazovanje - izvedba dokazov pred predsednikom senata
Tožena stranka je tožniku, ki je bil zaposlen kot strokovni delavec, ki dela z duševno bolnimi osebami, utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi hujše kršitve pogodbene oz. druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki jo je zagrešil, ker je bolnico zadržal v sobi za glasbeno delavnico in jo tam začel poljubljati.
prenehanje delovnega razmerja - odjava iz zavarovanja - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Odjava iz obveznega zdravstvenega zavarovanja pomeni drug način prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. V kolikor delavec želi uveljavljati sodno varstvo zaradi take odjave, mora to storiti v roku 30 dni, odkar izve za kršitev pravice, sicer se tožba zavrže.
pogodba o sodelovanju - pogodba o zaposlitvi - obstoj delovnega razmerja - prenehanje delovnega razmerja - odškodnina
Tožena stranka (društvo) ne more s pravilnikom spreminjati pravil o dopustnosti sodnega varstva. Takšna določba, na podlagi katere bi moral delavec, da bi bilo sodno varstvo dopustno, vložiti pritožbo pri delodajalcu (na organ druge stopnje), je neupoštevna. Tožnik je ravnal pravilno, ko je zoper prenehanje delovnega razmerja uveljavljal sodno varstvo v 30-dnevnem roku pred delovnim sodiščem.
rok za vložitev tožbe - zamuda roka - zavrženje tožbe - odstop tožbe pristojnemu sodišču
Tožnica je zoper dokončno odločbo toženca vložila vlogo z naslovom "pritožba zoper sklep invalidske komisije", vlogo je tožena stranka odstopila sodišču prve stopnje (kot tožbo), sodišče pa jo je prejelo po izteku 30-dnevnega roka, ki je določen za vložitev tožbe. Ker je bila vloga (tožba) vložena prepozno, jo je sodišče utemeljeno zavrglo. Za presojo pravočasnosti tožbe je namreč odločilen dan, ko tožbo prejme sodišče, in ne dan, ko je vložena pri nepristojnemu organu.
začasna odredba – razmerja med starši in otroki – začasna ureditev stikov – spremenjene okoliščine
Predlog za drugačno ureditev stikov z začasno odredbo pred odločitvijo v zadevi bi bil utemeljen le, če bi se razmere v času od sklenitve začasne sodne poravnave do vložitve predloga za izdajo začasne odredbe tako spremenile, da bi z izvrševanjem začasnega dogovora o stikih otroku grozila nepopravljiva oz. težko popravljiva škoda.
Dolžnik upravičeno opozarja sodišče na napačno odločitev o stroških postopka. Te stroške je z nepravilnim ravnanjem povzročil izvršitelj, ki je na drugem naslovu opravil rubež. Zato stroški niso bili potrebni za to izvršbo in jih dolžnik ni dolžan povrniti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - posebno varstvo pred odpovedjo - delavci starši - dopust za nego in varstvo otroka
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici med tem, ko je bila slednja odsotna zaradi izrabe dopusta za nego in varstvo otroka, ni zakonita.
invalidnost - invalid I. kategorije - invalidska pokojnina
Za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka za razvrstitev tožnika v I. kategorijo invalidnosti ni bistveno, da je bila tožniku pravica do invalidske pokojnine priznana pri hrvaškem nosilcu zavarovanja, ampak je bistveno, ali je tožnik popolnoma nezmožen opravljati organizirano pridobitno delo.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1. KZ člen 211, 211/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - tatvina - zagovor - rok za podajo odpovedi - seznanitev z razlogom
Rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je začel teči šele po tem, ko je tožena stranka vpogledala v videoposnetek dogajanja in v izogib dvomom na predlog tožnice izdelala fotografije ter zaslišala priče, nato pa še preverila njihove izpovedi na dodatnem zagovoru tožnice, saj se je tožena stranka šele tedaj celovito seznanila s kršitvijo pogodbenih oz. drugih obveznosti iz delovnega razmerja.