izostanek z naroka - sklep o ustavitvi postopka - fikcija umika tožbe
Začasne zapore na poti do sodišča, na katere se sklicuje tožnik, ne morejo predstavljati opravičljivega razloga za zamudo na narok za glavno obravnavo. Zaradi izostanka brez opravičljivega razloga tožnika pa je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da je umaknil tožbo, in izdalo sklep o ustavitvi postopka.
ZPP člen 82, 82/1, 82/2, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 106, 171. ZOR člen 127, 1058.
začasni zastopnik – vročanje pisanj – prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve – odstop od pogodbe brez naknadnega roka
Upnik sicer lahko odstopi od pogodbe, ne da bi pustil dolžniku dodatni rok za izpolnitev obveznosti, če iz dolžnikovega dejanja izhaja, da svoje obveznosti ne bo izpolnil niti v dodatnem roku, ni pa upnik tega dolžan storiti.
začasna odredba – razmerja med starši in otroki – začasna ureditev stikov – spremenjene okoliščine
Predlog za drugačno ureditev stikov z začasno odredbo pred odločitvijo v zadevi bi bil utemeljen le, če bi se razmere v času od sklenitve začasne sodne poravnave do vložitve predloga za izdajo začasne odredbe tako spremenile, da bi z izvrševanjem začasnega dogovora o stikih otroku grozila nepopravljiva oz. težko popravljiva škoda.
Ker tožena stranka pritožbe ni lastnoročno podpisala, se pritožba kot nepopolna zavrže, ne da bi se poslala toženi stranki v dopolnitev, saj se določbe o vračanju nepopolnih vlog v postopku s pritožbo ne uporabljajo.
spor o pristojnosti – krajevna pristojnost – sprememba naslova dolžnika – predhodni preizkus predloga za izvršbo
Ker ZIZ ne določa, do katerega trenutka se lahko sodišče po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno, je ob smiselni uporabi določb ZPP to dovoljeno storiti le ob predhodnem preizkusu predloga za izvršbo, torej pred izdajo sklepa o izvršbi.
ZDR člen 82, 82/2, 83, 83/2, 110, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. ZPP člen 217.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - zagovor - dokazovanje - izvedba dokazov pred predsednikom senata
Tožena stranka je tožniku, ki je bil zaposlen kot strokovni delavec, ki dela z duševno bolnimi osebami, utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi hujše kršitve pogodbene oz. druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki jo je zagrešil, ker je bolnico zadržal v sobi za glasbeno delavnico in jo tam začel poljubljati.
rok za vložitev tožbe - zamuda roka - zavrženje tožbe - odstop tožbe pristojnemu sodišču
Tožnica je zoper dokončno odločbo toženca vložila vlogo z naslovom "pritožba zoper sklep invalidske komisije", vlogo je tožena stranka odstopila sodišču prve stopnje (kot tožbo), sodišče pa jo je prejelo po izteku 30-dnevnega roka, ki je določen za vložitev tožbe. Ker je bila vloga (tožba) vložena prepozno, jo je sodišče utemeljeno zavrglo. Za presojo pravočasnosti tožbe je namreč odločilen dan, ko tožbo prejme sodišče, in ne dan, ko je vložena pri nepristojnemu organu.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1. KZ člen 211, 211/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - tatvina - zagovor - rok za podajo odpovedi - seznanitev z razlogom
Rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je začel teči šele po tem, ko je tožena stranka vpogledala v videoposnetek dogajanja in v izogib dvomom na predlog tožnice izdelala fotografije ter zaslišala priče, nato pa še preverila njihove izpovedi na dodatnem zagovoru tožnice, saj se je tožena stranka šele tedaj celovito seznanila s kršitvijo pogodbenih oz. drugih obveznosti iz delovnega razmerja.
ZDR člen 204, 204/3. ZJU člen 1, 5. ZDSS-1 člen 41. 41/5.
neizbrani kandidat - sodno varstvo - rok za tožbo - stroški postopka - spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja
Ker je tožnik kot neizbrani kandidat tožbo vložil po poteku 30-dnevnega roka od prejema obvestila delodajalca o izbiri, se tožba kot prepozna zavrže.
Ne glede na to, da ima neizbrani kandidat le omejeno pravico do sodnega varstva (lahko vtožuje le odškodnino zaradi diskriminacije), tako da tožnik z zahtevkom, da tožena stranka z njim sklene pogodbo o zaposlitvi, ne bi mogel uspeti, je spor oblikovan kot spor o obstoju delovnega razmerja. V takem sporu pa tožena stranka kot delodajalec sama krije svoje stroške postopka.
vrnitev darila - prenehanje zunajzakonske skupnosti – darilna pogodba – aneks h kupoprodajni pogodbi – skupno premoženje - dokazno breme
Tožnik ni niti z aneksom h kupoprodajni pogodbi, sklenjeni za stanovanje med S. R. S. kot prodajalcem in pravdnima strankama kot kupcema, s katerim so pogodbene stranke dogovorile drugačen delež, do katerega se vknjiži lastninska pravica na kupca (do 7/10 na toženko in do 3/10 na tožnika, namesto do ½ na vsakega, kot je bilo v osnovni pogodbi), niti z drugimi dokazi dokazal trditve, da sta pravdni stranki s sklenitvijo aneksa sklenili darilno pogodbo, po kateri naj bi tožnik toženki podaril 2/10 lastninske pravice na stanovanju.
nesreča pri delu - krivdna odgovornost - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - sodni izvedenec
Sodišče prve stopnje bi lahko o temelju odškodninske odgovornosti presodilo šele, ko bi pridobilo mnenje sodnega izvedenca s področja varstva pri delu o tem, ali je tožena stranka zagotovila vse varnostne ukrepe. Šele nato bi lahko ugotavljalo, ali je res tožnik v celoti sam odgovoren za nesrečo pri delu, zato ker je med delovanjem mlina z roko posegel v nevarno območje, ne da bi predhodno stroj za mletje izklopil.
Pravilnik o sodnih tolmačih člen 45 (Ur. l. RS, št. 49/2002), 46 (Ur. l. RS, št. 88/2010).
stroški tolmača – izdelava več izvodov prevoda
Ne glede na napačno povzeto pravno podlago na priloženem računu sodne tolmačke, ko je sodna tolmačka zahtevala nagrado za izdelavo nadaljnjih dveh izvodov prevoda v višini 10 % za izvod (kot je to določal Pravilnik o sodnih tolmačih, Ur. l. RS, št. 49/2002), je jasno, da sodna tolmačka zahteva povrnitev materialnih stroškov v zvezi z izdelavo nadaljnjih dveh prevodov, v skladu s spremenjenim pravilnikom (Ur. l. RS, št. 88/2010).
ZPIZ-1 člen 4, 34, 60. ZDSS-1 člen 61, 62, 81, 82. ZPP člen 339, 339/1, 339/1-14.
invalidnost - pravice na podlagi invalidnosti - sodno varstvo - vsebinsko odločanje o zahtevku - absolutna bistvena kršitev določb postopka - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo
Razlogi sodbe govorijo o tem, da je sodišče odločalo o zahtevku tožnika za priznanje pravice do nadomestila za invalidnost, izrek pa govori o odmeri nadomestila za invalidnost in tako nasprotuje razlogom sodbe. Podana je absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP.
prenehanje delovnega razmerja - odjava iz zavarovanja - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Odjava iz obveznega zdravstvenega zavarovanja pomeni drug način prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. V kolikor delavec želi uveljavljati sodno varstvo zaradi take odjave, mora to storiti v roku 30 dni, odkar izve za kršitev pravice, sicer se tožba zavrže.
invalidnost - sodni izvedenec - invalidska komisija
Pri tožnik so prisotne le težave (bolečine), ki jih je mogoče lajšati z zdravili in ukrepi medicinske rehabilitacije. Takšne težave ne utemeljujejo zaključka, da je tožnik onemogočen oziroma omejen pri opravljanju pridobitnega dela, zato njegov zahtevek za ugotovitev invalidnosti in priznanje pravic iz tega naslova ni utemeljen.
Ker sodni izvedenec v zahtevku za plačilo nagrade in tudi v izvedenskem mnenju ni navedel, da je bilo potrebno zbiranje in preučevanje dodatne dokumentacije, in tudi ni navedel nobenih razlogov, da bi bilo takšno zbiranje potrebno, je pravilna odločitev, da se mu nagrada za zbiranje in preučevanje dodatne dokumentacije ne prizna.
stvarna pristojnost – spor o pristojnosti – vrednost spornega predmeta - gospodarski spor
Odločitev okrožnega sodišča, ki se je izreklo za stvarno nepristojno za sojenje o denarnem zahtevku za plačilo odškodnine v znesku 13.000,00 EUR, je napačna, saj sta tako tožeča kot tožena stranka pravni osebi, kar pomeni, da gre za gospodarski spor, sojenje v zvezi z njim pa je v pristojnosti okrožnega sodišča.