Pravilnik o sodnih tolmačih člen 45 (Ur. l. RS, št. 49/2002), 46 (Ur. l. RS, št. 88/2010).
stroški tolmača – izdelava več izvodov prevoda
Ne glede na napačno povzeto pravno podlago na priloženem računu sodne tolmačke, ko je sodna tolmačka zahtevala nagrado za izdelavo nadaljnjih dveh izvodov prevoda v višini 10 % za izvod (kot je to določal Pravilnik o sodnih tolmačih, Ur. l. RS, št. 49/2002), je jasno, da sodna tolmačka zahteva povrnitev materialnih stroškov v zvezi z izdelavo nadaljnjih dveh prevodov, v skladu s spremenjenim pravilnikom (Ur. l. RS, št. 88/2010).
rok za vložitev tožbe - zamuda roka - zavrženje tožbe - odstop tožbe pristojnemu sodišču
Tožnica je zoper dokončno odločbo toženca vložila vlogo z naslovom "pritožba zoper sklep invalidske komisije", vlogo je tožena stranka odstopila sodišču prve stopnje (kot tožbo), sodišče pa jo je prejelo po izteku 30-dnevnega roka, ki je določen za vložitev tožbe. Ker je bila vloga (tožba) vložena prepozno, jo je sodišče utemeljeno zavrglo. Za presojo pravočasnosti tožbe je namreč odločilen dan, ko tožbo prejme sodišče, in ne dan, ko je vložena pri nepristojnemu organu.
zastaranje odškodninske obveznosti – subjektivni zastaralni rok - začetek teka zastaranja – določljivost škode
Vedenje o škodi v smislu prvega odstavka 352. člena OZ pomeni, da morajo biti znane okoliščine, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti obseg in višino škode, ni pa potrebno, da je višina škode točno določena. Bistveno je, da je višina škode na podlagi znanih okoliščin določljiva.
prenehanje delovnega razmerja - odjava iz zavarovanja - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Odjava iz obveznega zdravstvenega zavarovanja pomeni drug način prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. V kolikor delavec želi uveljavljati sodno varstvo zaradi take odjave, mora to storiti v roku 30 dni, odkar izve za kršitev pravice, sicer se tožba zavrže.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjeten izkaz nevarnosti – neznatna škoda
Okoliščine, da sta pravdni stranki razvezana zakonca, med katerima so nesoglasja, da je toženka izjavila, da posojila ne namerava vrniti, da je tožnik prepričan, da bo toženka začela razprodajati svoje premoženje, ter da je na eni od nepremičnin, katerih lastnica je toženka, vpisana prepoved odtujitve in obremenitve, ne predstavljajo zahtevane podlage za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve.
zamudna sodba - odgovor na tožbo - plača - regres za letni dopust - odpravnina
Ker je tožena stranka na tožbo, ki ji je bila pravilno vročena, odgovorila po izteku 30-dnevnega roka, je sodišče prve stopnje - ob izpolnjenih pogojih iz 318. člena ZPP - utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku za plačilo neplačanih plač, regresov za letni dopust in odpravnine utemeljeno ugodilo.
zamudna sodba - odgovor na tožbo - izostanek odgovora na tožbo - mediacija
Sodišče prve stopnje je ob izpolnjenih pogojih iz 318. člena ZPP utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku (v pretežni meri) ugodilo. Pritožbene navedbe, s katerimi tožena stranka ugovarja prisojenim zneskom, niso dovoljene, priložen odgovor na tožbo pa ni upošteven. Prav tako velja za predlagani postopek mediacije, ki glede na izid tega individualnega delovnega spora ni več smiseln.
vrnitev darila - prenehanje zunajzakonske skupnosti – darilna pogodba – aneks h kupoprodajni pogodbi – skupno premoženje - dokazno breme
Tožnik ni niti z aneksom h kupoprodajni pogodbi, sklenjeni za stanovanje med S. R. S. kot prodajalcem in pravdnima strankama kot kupcema, s katerim so pogodbene stranke dogovorile drugačen delež, do katerega se vknjiži lastninska pravica na kupca (do 7/10 na toženko in do 3/10 na tožnika, namesto do ½ na vsakega, kot je bilo v osnovni pogodbi), niti z drugimi dokazi dokazal trditve, da sta pravdni stranki s sklenitvijo aneksa sklenili darilno pogodbo, po kateri naj bi tožnik toženki podaril 2/10 lastninske pravice na stanovanju.
spor o pristojnosti – krajevna pristojnost – sprememba naslova dolžnika – predhodni preizkus predloga za izvršbo
Ker ZIZ ne določa, do katerega trenutka se lahko sodišče po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno, je ob smiselni uporabi določb ZPP to dovoljeno storiti le ob predhodnem preizkusu predloga za izvršbo, torej pred izdajo sklepa o izvršbi.
ZPIZ-1 člen 4, 34, 60. ZDSS-1 člen 61, 62, 81, 82. ZPP člen 339, 339/1, 339/1-14.
invalidnost - pravice na podlagi invalidnosti - sodno varstvo - vsebinsko odločanje o zahtevku - absolutna bistvena kršitev določb postopka - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo
Razlogi sodbe govorijo o tem, da je sodišče odločalo o zahtevku tožnika za priznanje pravice do nadomestila za invalidnost, izrek pa govori o odmeri nadomestila za invalidnost in tako nasprotuje razlogom sodbe. Podana je absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP.
dedni dogovor - sodna poravnava – procesni rok – materialni rok - pravočasnost tožbe za razveljavitev sodne poravnave – sodne počitnice
Ali je nek rok procesni ali materialni se presoja po tem, kakšna pravica se daje z rokom ter kakšne so posledice zamude roka. Rok za vložitev tožbe za razveljavitev sodne poravnave je rok, v katerem lahko stranka sodne poravnave zahteva njeno razveljavitev, torej zahteva razveljavitev pravnomočne sodne odločbe. Navedeni rok je procesni rok, ki v času sodnih počitnic ne teče.
izostanek z naroka - sklep o ustavitvi postopka - fikcija umika tožbe
Začasne zapore na poti do sodišča, na katere se sklicuje tožnik, ne morejo predstavljati opravičljivega razloga za zamudo na narok za glavno obravnavo. Zaradi izostanka brez opravičljivega razloga tožnika pa je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da je umaknil tožbo, in izdalo sklep o ustavitvi postopka.
invalidnost - invalid I. kategorije - invalidska pokojnina
Za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka za razvrstitev tožnika v I. kategorijo invalidnosti ni bistveno, da je bila tožniku pravica do invalidske pokojnine priznana pri hrvaškem nosilcu zavarovanja, ampak je bistveno, ali je tožnik popolnoma nezmožen opravljati organizirano pridobitno delo.
nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu - pravnomočnost
Toženka je ravnala zakonito, ko je tožnikovo ponovno zahtevo za priznanje pravice do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu zavrgla, saj je bilo o tem že pravnomočno odločeno, dejansko stanje in pravna podlaga pa se od tedaj nista spremenila.
pogodba o sodelovanju - pogodba o zaposlitvi - obstoj delovnega razmerja - prenehanje delovnega razmerja - odškodnina
Tožena stranka (društvo) ne more s pravilnikom spreminjati pravil o dopustnosti sodnega varstva. Takšna določba, na podlagi katere bi moral delavec, da bi bilo sodno varstvo dopustno, vložiti pritožbo pri delodajalcu (na organ druge stopnje), je neupoštevna. Tožnik je ravnal pravilno, ko je zoper prenehanje delovnega razmerja uveljavljal sodno varstvo v 30-dnevnem roku pred delovnim sodiščem.
stvarna pristojnost – spor o pristojnosti – vrednost spornega predmeta - gospodarski spor
Odločitev okrožnega sodišča, ki se je izreklo za stvarno nepristojno za sojenje o denarnem zahtevku za plačilo odškodnine v znesku 13.000,00 EUR, je napačna, saj sta tako tožeča kot tožena stranka pravni osebi, kar pomeni, da gre za gospodarski spor, sojenje v zvezi z njim pa je v pristojnosti okrožnega sodišča.
Ker sodni izvedenec v zahtevku za plačilo nagrade in tudi v izvedenskem mnenju ni navedel, da je bilo potrebno zbiranje in preučevanje dodatne dokumentacije, in tudi ni navedel nobenih razlogov, da bi bilo takšno zbiranje potrebno, je pravilna odločitev, da se mu nagrada za zbiranje in preučevanje dodatne dokumentacije ne prizna.
dodatek za pomoč in postrežbo - dokazovanje - sodni izvedenec - izvedba dokazov po uradni dolžnosti - načelo materialne resnice
Čeprav tožnica v tožbi ni posebej predlagala izvedbe dodatnih dokazov, bi moralo sodišče prve stopnje ob ugotovitvi, da so podana nasprotja med mnenjem osebne zdravnice in mnenjem izvedenskih organov tožene stranke, izvesti dodatne dokaze, predvsem dokaz z določitvijo sodnega izvedenca. Šele na tej podlagi bi ugotovilo vsa dejstva, da bi lahko odločilo o upravičenosti tožnice do dodatka za pomoč in postrežbo.