dodatek za pomoč in postrežbo - dokazovanje - sodni izvedenec - izvedba dokazov po uradni dolžnosti - načelo materialne resnice
Čeprav tožnica v tožbi ni posebej predlagala izvedbe dodatnih dokazov, bi moralo sodišče prve stopnje ob ugotovitvi, da so podana nasprotja med mnenjem osebne zdravnice in mnenjem izvedenskih organov tožene stranke, izvesti dodatne dokaze, predvsem dokaz z določitvijo sodnega izvedenca. Šele na tej podlagi bi ugotovilo vsa dejstva, da bi lahko odločilo o upravičenosti tožnice do dodatka za pomoč in postrežbo.
URS člen 26. ZZZPB člen 54, 54/5. OZ člen 6, 131, 148.
odškodninska odgovornost zavoda - elementi odškodninskega delikta
Vsaka nepravilna ali pomanjkljiva odločitev organov tožene stranke (da se ne upošteva obdobja, ki je izenačeno z obdobjem z zavarovanja, ugotovljenega s sodno odločbo) zaradi pravnih sredstev, ki so na razpolago za odpravo nepravilnosti, nima za posledico odškodninske odgovornosti in nastanka pravno priznane škode. Do odškodnine bi bil zavarovanec upravičen le, če bi dokazal, da so nepravilne odločitve posledica namernega kršenja ali očitno malomarnega upoštevanja pravil stroke, kar pa iz ugotovljenih dejstev v postopku pri toženi stranki in sodišču prve stopnje ne izhaja.
plačilo za delo - pogodba o zaposlitvi - ničnost - tujec - delovno dovoljenje
Pogodba o zaposlitvi, ki je sklenjena s tujcem brez delovnega dovoljenja, je sicer nična, kar pa ne pomeni, da delodajalec tujcu, ki zanj opravlja delo na podlagi takšne (nične) pogodbe o zaposlitvi, za opravljeno delo ni dolžan ničesar plačati.
ZDR člen 204, 204/3. ZJU člen 1, 5. ZDSS-1 člen 41. 41/5.
neizbrani kandidat - sodno varstvo - rok za tožbo - stroški postopka - spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja
Ker je tožnik kot neizbrani kandidat tožbo vložil po poteku 30-dnevnega roka od prejema obvestila delodajalca o izbiri, se tožba kot prepozna zavrže.
Ne glede na to, da ima neizbrani kandidat le omejeno pravico do sodnega varstva (lahko vtožuje le odškodnino zaradi diskriminacije), tako da tožnik z zahtevkom, da tožena stranka z njim sklene pogodbo o zaposlitvi, ne bi mogel uspeti, je spor oblikovan kot spor o obstoju delovnega razmerja. V takem sporu pa tožena stranka kot delodajalec sama krije svoje stroške postopka.
priposestvovanje – dobra vera – teorija realizacije
Tožnik ni bil dobroverni posestnik, saj je vedel, da po sklenitvi pogodbe le ta ni bila odobrena s strani upravne enote, da prodajalki nista overili svojega podpisa, in da se ni mogel vpisati v zemljiško knjigo kot lastnik.
Dolžnik upravičeno opozarja sodišče na napačno odločitev o stroških postopka. Te stroške je z nepravilnim ravnanjem povzročil izvršitelj, ki je na drugem naslovu opravil rubež. Zato stroški niso bili potrebni za to izvršbo in jih dolžnik ni dolžan povrniti.
ZPIZ-1 člen 143. ZDSS-1 člen 61, 62. ZPP člen 243.
invalidnina - telesna okvara - invalidska komisija - sodni izvedenec - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Glede na to, da invalidska komisija druge stopnje v dopolnilnem mnenju ni navedla medicinskih razlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, ali je pri tožniku podana telesna okvara zaradi težav s hrbtenico, tudi sodišče prve stopnje samo ni moglo tolmačiti medicinskih izvidov v spisu, kajti gre za strokovna vprašanja, na katera lahko odgovori zgolj izvedenec s področja medicine. Sodišče prve stopnje ni ravnalo pravilno, ker ni izvedlo dokaza z določitvijo sodnega izvedenca, ki je bil pravočasno predlagan.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - nevarno delo
Dela z lopato ni mogoče šteti za nevarno delo, ker ne gre za delo, iz katerega bi izvirala večja škodna nevarnost za okolico, ampak gre za povsem običajno delo, ki ga z običajno skrbnostjo lahko opravlja vsak povprečen človek.
zastaranje odškodninske obveznosti – subjektivni zastaralni rok - začetek teka zastaranja – določljivost škode
Vedenje o škodi v smislu prvega odstavka 352. člena OZ pomeni, da morajo biti znane okoliščine, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti obseg in višino škode, ni pa potrebno, da je višina škode točno določena. Bistveno je, da je višina škode na podlagi znanih okoliščin določljiva.
stvarna pristojnost – spor o pristojnosti – vrednost spornega predmeta - gospodarski spor
Odločitev okrožnega sodišča, ki se je izreklo za stvarno nepristojno za sojenje o denarnem zahtevku za plačilo odškodnine v znesku 13.000,00 EUR, je napačna, saj sta tako tožeča kot tožena stranka pravni osebi, kar pomeni, da gre za gospodarski spor, sojenje v zvezi z njim pa je v pristojnosti okrožnega sodišča.
Ker sodni izvedenec v zahtevku za plačilo nagrade in tudi v izvedenskem mnenju ni navedel, da je bilo potrebno zbiranje in preučevanje dodatne dokumentacije, in tudi ni navedel nobenih razlogov, da bi bilo takšno zbiranje potrebno, je pravilna odločitev, da se mu nagrada za zbiranje in preučevanje dodatne dokumentacije ne prizna.
ZPP člen 82, 82/1, 82/2, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 106, 171. ZOR člen 127, 1058.
začasni zastopnik – vročanje pisanj – prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve – odstop od pogodbe brez naknadnega roka
Upnik sicer lahko odstopi od pogodbe, ne da bi pustil dolžniku dodatni rok za izpolnitev obveznosti, če iz dolžnikovega dejanja izhaja, da svoje obveznosti ne bo izpolnil niti v dodatnem roku, ni pa upnik tega dolžan storiti.
dedni dogovor - sodna poravnava – procesni rok – materialni rok - pravočasnost tožbe za razveljavitev sodne poravnave – sodne počitnice
Ali je nek rok procesni ali materialni se presoja po tem, kakšna pravica se daje z rokom ter kakšne so posledice zamude roka. Rok za vložitev tožbe za razveljavitev sodne poravnave je rok, v katerem lahko stranka sodne poravnave zahteva njeno razveljavitev, torej zahteva razveljavitev pravnomočne sodne odločbe. Navedeni rok je procesni rok, ki v času sodnih počitnic ne teče.
evidenca brezposelnih oseb - izbris iz evidence - pravica do starostne pokojnine
Tožena stranka je tožnika na dan, ko je dopolnil starost 65 let ter pokojninsko dobo 32 let 9 mesecev in 8 dni, s čimer je izpolnil minimalne pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, zakonito prenehala voditi v evidenci brezposelnih oseb.
ZDR člen 4, 11, 11/2, 16, 20, 23, 23/1, 52. ZMed člen 2, 18.
obstoj delovnega razmerja - pogoj za zasedbo delovnega mesta - izobrazba za zasedbo delovnega mesta - avtorska pogodba
Tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja za čas, ko je tožnik pri toženi stranki opravljal delo glavnega urednika, ni utemeljen, saj tožnik za zasedbo tega delovnega mesta ni izpolnjeval predpisanih pogojev. Iz tega razloga je tožena stranka ravnala zakonito, ker je z njim sklenila avtorsko pogodbo.
Odločba, s katero tožnik ni pridobil novih pravic iz invalidskega zavarovanja, ni postala materialno pravnomočna. Le materialno pravnomočne odločbe učinkujejo, dokler niso odpravljene, razveljavljene ali spremenjene (varstvo pridobljenih pravic).
Ker je pri tožniku invalidnost nastala pred dopolnjenim 45 letom starosti in ker niso podane okoliščine, zaradi katerih bi bil njegov primer izjemen, je zmotna odločitev sodišča prve stopnje, da pri njem kontrolni pregled ni potreben (tožnik tega niti ni izrecno uveljavljal s tožbo).
invalidnost - sodni izvedenec - invalidska komisija
Pri tožnik so prisotne le težave (bolečine), ki jih je mogoče lajšati z zdravili in ukrepi medicinske rehabilitacije. Takšne težave ne utemeljujejo zaključka, da je tožnik onemogočen oziroma omejen pri opravljanju pridobitnega dela, zato njegov zahtevek za ugotovitev invalidnosti in priznanje pravic iz tega naslova ni utemeljen.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-12, 56, 56.a. ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/7, 442/8.
ugovor novega dolžnika – omejeni ugovorni razlogi – prehod obveznosti – odgovornost aktivnega družbenika – nastanek obveznosti – izstop iz družbe – izpodbojna pravna domneva – kreditna pogodba
Ker prva dolžnica ni uspela izpodbiti pravne domneve, da je imela v izbrisani pravni osebi pred njenim prenehanjem možnost vplivati na njeno upravljanje in poslovanje, v zadnjih dveh letih pred prenehanjem izbrisane pravne osebe pa je imela položaj njenega družbenika, velja za aktivno družbenico in odgovarja upniku za izterjevano obveznost po kreditni pogodbi, ki je nastala do takrat, ko ji je prenehal položaj družbenika.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - hujša kršitev - pravni standard
Kršitve, ki jih je tožena stranka očitala tožniku v izredni odpovedi (vožnja šolskega avtobusa čez nezavarovani železniški prehod, uporaba drugega vozila, ker je bilo njegovo v okvari, ....), ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera (nejasna navodila), ne ustrezajo standardu hujših kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Zaradi teh kršitev tožena stranka tožniku ni zakonito podala izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.