priposestvovanje – dobra vera – teorija realizacije
Tožnik ni bil dobroverni posestnik, saj je vedel, da po sklenitvi pogodbe le ta ni bila odobrena s strani upravne enote, da prodajalki nista overili svojega podpisa, in da se ni mogel vpisati v zemljiško knjigo kot lastnik.
invalidnost - invalid I. kategorije - invalidska pokojnina
Za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka za razvrstitev tožnika v I. kategorijo invalidnosti ni bistveno, da je bila tožniku pravica do invalidske pokojnine priznana pri hrvaškem nosilcu zavarovanja, ampak je bistveno, ali je tožnik popolnoma nezmožen opravljati organizirano pridobitno delo.
začasna nezmožnost za delo - pravni interes - zavrženje tožbe - stroški postopka
Tožba, s katero tožnik uveljavlja, da naj se ugotovi začasna nezmožnost za delo za obdobje, za katero mu je bila začasna nezmožnost že priznana s strani osebne zdravnice, se zavrže, saj tožnik za takšno tožbo ne izkazuje pravnega interesa.
stvarna pristojnost – spor o pristojnosti – vrednost spornega predmeta - gospodarski spor
Odločitev okrožnega sodišča, ki se je izreklo za stvarno nepristojno za sojenje o denarnem zahtevku za plačilo odškodnine v znesku 13.000,00 EUR, je napačna, saj sta tako tožeča kot tožena stranka pravni osebi, kar pomeni, da gre za gospodarski spor, sojenje v zvezi z njim pa je v pristojnosti okrožnega sodišča.
Ker sodni izvedenec v zahtevku za plačilo nagrade in tudi v izvedenskem mnenju ni navedel, da je bilo potrebno zbiranje in preučevanje dodatne dokumentacije, in tudi ni navedel nobenih razlogov, da bi bilo takšno zbiranje potrebno, je pravilna odločitev, da se mu nagrada za zbiranje in preučevanje dodatne dokumentacije ne prizna.
prenehanje najemnega razmerja za poslovni prostor – odpoved najemne pogodbe – odstop od najemne pogodbe
Pri prenehanju najemnega razmerja ZPSPP loči odpoved in odstop od najemne pogodbe. Razlika je v tem, da za odpoved ni zakonsko določenega krivdnega razloga, določen pa je enoletni odpovedni rok, za odstop od najemne pogodbe pa je določen zakonski krivdni razlog in krajši (osemdnevni) odpovedni rok.
ZPP člen 335, 336, 343, 343/3, 365, 365/1-1. ZIZ člen 15.
spor majhne vrednosti – sodba na podlagi pripoznave – neizpodbojna domneva pripoznave zahtevka – pritožbeni razlogi – procesna neaktivnost
V sporu majhne vrednosti sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero ugodi zahtevku, če tožena stranka, ki ji je bila tožba pravilno vročena, ne odgovori na tožbo, in ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, saj zakon zaradi pasivnosti tožene stranke določa neizpodbojno domnevo pripoznave tožbenega zahtevka.
zaznamba spora – zaznamba spora o pridobitvi pravice – pogoji za zaznambo spora
Zaznamba spora se med drugim dovoli na podlagi tožbe, s katero tožnik od sodišča zahteva, da ugotovi obstoj njegove lastninske pravice na nepremičnini po pravilih skupnega premoženja, pridobljenega v času trajanja zakonske zveze.
Ali je bila tožba že vročena in ali je bila tožencu dana možnost obravnavanja v pravdni zadevi na podlagi tožbe, za odločanje o zaznambi spora ni pomembno.
Tožena stranka je prehitro (brez preverjanja pri tožeči stranki) in brez zadostne skrbnosti objavila za prvo tožečo stranko žaljiv članek, pri čemer v trenutku objave prispevka ni mogla popolnoma verjeti v resničnost zapisanega. Ob tem pa je bilo pisanje tudi senzacionalistično, kar nenazadnje priznava v svojem zaslišanju tudi avtorica članka sama. Sodišče druge stopnje na navedeno opozarja, saj je ob upoštevanju načela sorazmernosti dolžno tehtati, kateri interes je glede na konkretno pravno in dejansko situacijo v ospredju oziroma kateri mora stopiti v ozadje.
Rubež premičnin je izvršitelj poskusil opraviti še preden je upnik vložil predlog za odlog izvršbe, zato so stroški, ki so nastali s poskusom rubeža, potrebni za izvršbo.
Tožnica bi morala po izteku šest mesečnega roka v skladu s 147. členom SZ zahtevati sklenitev najemne pogodbe s takratnim lastnikom spornega stanovanja. Če najemne pogodbe takratni lastnik stanovanja ne bi želel skleniti, bi morala uveljavljati pravovarstveni zahtevek na sklenitev najemne pogodbe in sicer v splošnem zastaralnem roku petih let. Ker pravovarstvenega zahtevka tožnica do izteka roka ni uveljavljala, je njena pravica zahtevati sklenitev najemne pogodbe zastarala v skladu s 371. členom ZOR oziroma 346. členom OZ (saj SZ specialnih določb s tem v zvezi ne vsebuje).
OZ od predkupnega upravičenca zahteva le razveljavitev pogodbe (zavezovalnega pravnega posla) in sklenitev nove pogodbe pod istimi pogoji, ne zahteva pa razveljavitve razpolagalnega pravnega posla (zemljiškoknjižnega dovolila) in prenosa lastninske pravice (vknjižbe). Tožeča stranka namreč izbrisno tožbo lahko vloži kasneje, kadarkoli, saj ZZK-1 ne določa roka za njeno vložitev.
ZPP člen 8. ZOR člen 73. SPZ člen 43, 43/1, 269, 269/1. ZTLR člen 28, 28/2, 28/4.
priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini – zakonita posest – dobrovernost posesti – priposestvovalna doba – upravljanje s stvarjo – posli, ki presegajo okvir rednega upravljanja – varstvo lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem
Le v teoriji velja, da vpis v zemljiški knjigi (vedno) izključuje dobrovernost stranke. Sodišče mora vselej pretehtati vse okoliščine primera.
Pri vsaki presoji dobrovernosti je pomemben tudi časovni element. Ravnati v dobri veri pomeni tudi ravnati v skladu z dobrimi običaji. Na tem mestu zato tudi ni možno spregledati tega, da zemljiška knjiga v času prevlade družbenolastninskih razmerij, v katerega sega sklenjeni dogovor med sosedi, ni imela enakega dejanskega pomena, kot ga ima oziroma bi ga morala imeti v urejenem in stabilnem sistemu stvarnega in zemljiškoknjižnega prava.
odškodnina zaradi smrti sestre – trajnejša življenjska skupnost – dokazna ocena – prosta presoja dokazov
Ker med tožnikom in sestro A. pred njeno smrtjo trajnejša življenjska skupnost ni obstajala, drugačna interpretacija vsebine uradnega zaznamka niti razloga, zakaj se A. ni udeležila očetovega pogreba, na utemeljenost tožnikovega zahtevka ne more vplivati.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068560
ZOR člen 18, 18/1, 206, 206/3, 414. ZPP člen 214, 214/2.
poplavljanje reke - odškodninska odgovornost – odgovornost več oseb za isto škodo – solidarna odgovornost dolžnikov – vsebina solidarnosti dolžnikov – skrbnost dobrega gospodarja – sklicevanje na navedbe iz prejšnje pritožbe
V konkretnem primeru sta bila vzroka poplavljanja reke v neustrezni rekonstrukciji ceste in v opustitvi ustreznega jaška za odvodnjavanje, za kar je bila odgovorna tožena občina in v nereguliranju in neočiščeni strugi reke, za kar je odgovorna republika (ki ni bila tožena stranka). Zato je utemeljen tožbeni zahtevek zoper toženo stranko na podlagi določb 3. odstavka 206. člena ZOR in 414. člena ZOR.
Pritožba je samostojno pravno sredstvo, kar med drugim pomeni tudi to, da se ni mogoče pavšalno sklicevati na prejšnje pritožbene navedbe iz prejšnje pritožbe.
Ker dolžnikova pritožba ne vsebuje njegovega podpisa, gre za nepopolno pritožbo, ki je sodišče ne vrača stranki v dopolnitev, saj se v postopku s pritožbo pravila o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev ne uporabljajo.
Sodišče ni vezano na kazensko sodbo glede ključnega vprašanja za to pravdno zadevo, namreč, ali je toženec na kraju nesreče nudil osebne podatke in podatke o zavarovanju ali ne, saj opustitev nudenja osebnih podatkov in podatkov o zavarovanju, kar je razlog za izgubo zavarovalnih pravic, ni objektivni znak kaznivosti pri kaznivem dejanju zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči, za katerega je bil pravnomočno obsojen.
ZOR člen 26, 30, 30/2, 30/3, 32, 32/1, 67, 67/2, 1066.
sklenitev pogodbe – soglasje volje – prava in resnična volja – pogajanja - pismo o nameri – kreditna pogodba - aneks
Pravdni stranki sta sicer določili tako vrsto pogodbe (sprememba kreditne pogodbe) kot tudi vsebino (znesek, pogoji), prav tako je izjava namenjena točno določenemu naslovniku – toženki, vendar pa na strani P., d.d., ni bila podana prava in resnična volja za sklenitev spremembe obeh kreditnih pogodb, pač pa (kvečjemu) volja za sklenitev spremembe kreditnih pogodb v bodočnosti.
vknjižba lastninske pravice - identifikacijski znak nepremičnine - načelo formalnosti - vsebina listine, ki je podlaga za glavni vpis - identiteta nepremičnine
V primeru, ko je do napačne označbe identifikacijskega znaka nepremičnine prišlo zgolj iz malomarnosti sestavljalca listine, ni mogoče uporabiti stališča sodne prakse, da je potrebno zakonsko določilo prvega odstavka 31. člena ZZK-1 razlagati vsebinsko in ne zgolj z dobesedno razlago in da mora zemljiškoknjižno sodišče preizkusiti, ali je nepremičnina, ki je v listini, ki je podlaga za vpis, označena s starim podatkom oz. identifikacijskim znakom, tista, na katero se nanaša predlagani vpis in je v zemljiški knjigi po poočitbi označena z novim identifikacijskim znakom, in ne predlaganega vpisa zavrniti takoj, ko ni popolne identitete med oznako v listini, ki je podlaga za vpis in oznako v zemljiški knjigi.