ZDR člen 204, 204/3. ZJU člen 1, 5. ZDSS-1 člen 41. 41/5.
neizbrani kandidat - sodno varstvo - rok za tožbo - stroški postopka - spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja
Ker je tožnik kot neizbrani kandidat tožbo vložil po poteku 30-dnevnega roka od prejema obvestila delodajalca o izbiri, se tožba kot prepozna zavrže.
Ne glede na to, da ima neizbrani kandidat le omejeno pravico do sodnega varstva (lahko vtožuje le odškodnino zaradi diskriminacije), tako da tožnik z zahtevkom, da tožena stranka z njim sklene pogodbo o zaposlitvi, ne bi mogel uspeti, je spor oblikovan kot spor o obstoju delovnega razmerja. V takem sporu pa tožena stranka kot delodajalec sama krije svoje stroške postopka.
priposestvovanje – dobra vera – teorija realizacije
Tožnik ni bil dobroverni posestnik, saj je vedel, da po sklenitvi pogodbe le ta ni bila odobrena s strani upravne enote, da prodajalki nista overili svojega podpisa, in da se ni mogel vpisati v zemljiško knjigo kot lastnik.
plačilo za delo - pogodba o zaposlitvi - ničnost - tujec - delovno dovoljenje
Pogodba o zaposlitvi, ki je sklenjena s tujcem brez delovnega dovoljenja, je sicer nična, kar pa ne pomeni, da delodajalec tujcu, ki zanj opravlja delo na podlagi takšne (nične) pogodbe o zaposlitvi, za opravljeno delo ni dolžan ničesar plačati.
Pravilnik o sodnih tolmačih člen 45 (Ur. l. RS, št. 49/2002), 46 (Ur. l. RS, št. 88/2010).
stroški tolmača – izdelava več izvodov prevoda
Ne glede na napačno povzeto pravno podlago na priloženem računu sodne tolmačke, ko je sodna tolmačka zahtevala nagrado za izdelavo nadaljnjih dveh izvodov prevoda v višini 10 % za izvod (kot je to določal Pravilnik o sodnih tolmačih, Ur. l. RS, št. 49/2002), je jasno, da sodna tolmačka zahteva povrnitev materialnih stroškov v zvezi z izdelavo nadaljnjih dveh prevodov, v skladu s spremenjenim pravilnikom (Ur. l. RS, št. 88/2010).
posadna listina – pravni naslov za prenos pravice – večkratni zaporedni izvenknjžni prenos pravice – vknjižba pravice
Zgolj izjava zemljiškoknjižnega lastnika, da predlagatelju priznava lastninsko pravico na nepremičnini, ne zadošča za vknjižbo lastninske pravice. Posadni listini bi morala biti priložena pogodba, ki izkazuje veljavni pravni naslov za prenos pravice; sicer pa bi morali pri sklenitvi posadne listine, ker je šlo za večkratne zaporedne izvenknjižne prenose, kot stranke nastopati vsi vmesni pridobitelji in njihovi pravni nasledniki.
zaznamba izvršbe – vknjižba hipoteke po uradni dolžnosti
Zemljiškoknjižno sodišče ne more odločati ali je izvršba na nepremičnino dopustna ali so bile v postopku izvršbe morda narejene napake, ki bodo imele za posledico razveljavitev sklepa o izvršbi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0068583
ZOZP člen 15.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti – škoda kot posledica obratovanja traktorja – pojem uporabe motornega vozila – pravni standard – prevozna funkcija vozila – delovna funkcija vozila
Ker zavarovalnica pri obveznem zavarovanju vozil v prometu krije le tisto škodo, ki nastane pri prevozu v cestnem prometu, je odločilno vprašanje, ali je v času nastanka škodnega dogodka traktor deloval v funkciji vozila (prevoznega sredstva v prometu) ali v funkciji delovnega stroja.
služnostna pravica – priposestvovanje služnosti – čas priposestvovanja - trditveno in dokazno breme
Neutemeljen je tožnikov pritožbeni očitek sodišču prve stopnje, da je napačno zaključilo, da ni dokazano priposestvovanje služnosti v dobri veri v desetih letih, saj t.i. pravo priposestvovanje, ki temelji na ustreznem pravnem naslovu in dobrovernosti tistega, ki priposestvovanje zatrjuje, sploh ni bilo predmet tožbenih trditev in zato sodne presoje.
izločitev sodnika – izločitev izvedenca – ogled stanovanja zaradi izvedbe izvedenskega mnenja – rok za pripravo na izvedbo dokaza
Izločitveni razlog v smislu 6. točke 70. člena ZPP v zvezi z določbo prvega odstavka 247. člena ZPP so lahko zgolj tiste okoliščine, iz katerih bi izhajalo izvedenčevo vnaprejšnje prepričanje o zadevi, ali če bi njegovo ravnanje kazalo na pristranski odnos do stranke.
Spornost procesnih odločitev oziroma procesnega vodstva razpravljajočega sodnika praviloma ne predstavlja izločitvenega razloga iz 6. točke 70. člena ZPP.
Ogled stanovanja, ki ga uporablja pravdna stranka in je zato potrebno njeno sodelovanje, zaradi izdelave izvedenskega mnenja oziroma cenitve o višini uporabnine, predstavlja izvedbo dokaza v smislu določbe 222. člena ZPP. Določba 280. člena ZPP o petnajstdnevnem roku za pripravo na glavno obravnavo se ne nanaša na izvedbo dokazov, torej tudi ne na izvedbo dokaza z ogledom predmeta, ki ga opravi izvedenec.
zaznamba spora – zaznamba spora o pridobitvi pravice – pogoji za zaznambo spora
Zaznamba spora se med drugim dovoli na podlagi tožbe, s katero tožnik od sodišča zahteva, da ugotovi obstoj njegove lastninske pravice na nepremičnini po pravilih skupnega premoženja, pridobljenega v času trajanja zakonske zveze.
Ali je bila tožba že vročena in ali je bila tožencu dana možnost obravnavanja v pravdni zadevi na podlagi tožbe, za odločanje o zaznambi spora ni pomembno.
Tožena stranka je prehitro (brez preverjanja pri tožeči stranki) in brez zadostne skrbnosti objavila za prvo tožečo stranko žaljiv članek, pri čemer v trenutku objave prispevka ni mogla popolnoma verjeti v resničnost zapisanega. Ob tem pa je bilo pisanje tudi senzacionalistično, kar nenazadnje priznava v svojem zaslišanju tudi avtorica članka sama. Sodišče druge stopnje na navedeno opozarja, saj je ob upoštevanju načela sorazmernosti dolžno tehtati, kateri interes je glede na konkretno pravno in dejansko situacijo v ospredju oziroma kateri mora stopiti v ozadje.
vknjižba lastninske pravice - identifikacijski znak nepremičnine - načelo formalnosti - vsebina listine, ki je podlaga za glavni vpis - identiteta nepremičnine
V primeru, ko je do napačne označbe identifikacijskega znaka nepremičnine prišlo zgolj iz malomarnosti sestavljalca listine, ni mogoče uporabiti stališča sodne prakse, da je potrebno zakonsko določilo prvega odstavka 31. člena ZZK-1 razlagati vsebinsko in ne zgolj z dobesedno razlago in da mora zemljiškoknjižno sodišče preizkusiti, ali je nepremičnina, ki je v listini, ki je podlaga za vpis, označena s starim podatkom oz. identifikacijskim znakom, tista, na katero se nanaša predlagani vpis in je v zemljiški knjigi po poočitbi označena z novim identifikacijskim znakom, in ne predlaganega vpisa zavrniti takoj, ko ni popolne identitete med oznako v listini, ki je podlaga za vpis in oznako v zemljiški knjigi.
ZPP člen 335, 336, 343, 343/3, 365, 365/1-1. ZIZ člen 15.
spor majhne vrednosti – sodba na podlagi pripoznave – neizpodbojna domneva pripoznave zahtevka – pritožbeni razlogi – procesna neaktivnost
V sporu majhne vrednosti sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero ugodi zahtevku, če tožena stranka, ki ji je bila tožba pravilno vročena, ne odgovori na tožbo, in ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, saj zakon zaradi pasivnosti tožene stranke določa neizpodbojno domnevo pripoznave tožbenega zahtevka.
prenehanje najemnega razmerja za poslovni prostor – odpoved najemne pogodbe – odstop od najemne pogodbe
Pri prenehanju najemnega razmerja ZPSPP loči odpoved in odstop od najemne pogodbe. Razlika je v tem, da za odpoved ni zakonsko določenega krivdnega razloga, določen pa je enoletni odpovedni rok, za odstop od najemne pogodbe pa je določen zakonski krivdni razlog in krajši (osemdnevni) odpovedni rok.
odškodnina zaradi smrti sestre – trajnejša življenjska skupnost – dokazna ocena – prosta presoja dokazov
Ker med tožnikom in sestro A. pred njeno smrtjo trajnejša življenjska skupnost ni obstajala, drugačna interpretacija vsebine uradnega zaznamka niti razloga, zakaj se A. ni udeležila očetovega pogreba, na utemeljenost tožnikovega zahtevka ne more vplivati.
Ker dolžnikova pritožba ne vsebuje njegovega podpisa, gre za nepopolno pritožbo, ki je sodišče ne vrača stranki v dopolnitev, saj se v postopku s pritožbo pravila o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev ne uporabljajo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068560
ZOR člen 18, 18/1, 206, 206/3, 414. ZPP člen 214, 214/2.
poplavljanje reke - odškodninska odgovornost – odgovornost več oseb za isto škodo – solidarna odgovornost dolžnikov – vsebina solidarnosti dolžnikov – skrbnost dobrega gospodarja – sklicevanje na navedbe iz prejšnje pritožbe
V konkretnem primeru sta bila vzroka poplavljanja reke v neustrezni rekonstrukciji ceste in v opustitvi ustreznega jaška za odvodnjavanje, za kar je bila odgovorna tožena občina in v nereguliranju in neočiščeni strugi reke, za kar je odgovorna republika (ki ni bila tožena stranka). Zato je utemeljen tožbeni zahtevek zoper toženo stranko na podlagi določb 3. odstavka 206. člena ZOR in 414. člena ZOR.
Pritožba je samostojno pravno sredstvo, kar med drugim pomeni tudi to, da se ni mogoče pavšalno sklicevati na prejšnje pritožbene navedbe iz prejšnje pritožbe.