začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjeten izkaz nevarnosti – neznatna škoda
Okoliščine, da sta pravdni stranki razvezana zakonca, med katerima so nesoglasja, da je toženka izjavila, da posojila ne namerava vrniti, da je tožnik prepričan, da bo toženka začela razprodajati svoje premoženje, ter da je na eni od nepremičnin, katerih lastnica je toženka, vpisana prepoved odtujitve in obremenitve, ne predstavljajo zahtevane podlage za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi - prava volja - dokazovanje - izvedba dokazov - preiskovalno načelo
Sodišče prve stopnje bi moralo vpogledati v spisa, ki se nanašata na enako oz. podobno dejansko stanje in isto pravno podlago kot konkretna zadeva (gre za dva sodelavca tožnika, ki sta prav tako kot tožnik podala izjavo o prenehanju delovnega razmerja), četudi bi bil tožnik s takšnim dokaznim predlogom prekludiran, saj je v individualnih delovnih sporih vezano na preiskovalno načelo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - posebno varstvo pred odpovedjo - delavci starši - dopust za nego in varstvo otroka
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici med tem, ko je bila slednja odsotna zaradi izrabe dopusta za nego in varstvo otroka, ni zakonita.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-12, 56, 56.a. ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/7, 442/8.
ugovor novega dolžnika – omejeni ugovorni razlogi – prehod obveznosti – odgovornost aktivnega družbenika – nastanek obveznosti – izstop iz družbe – izpodbojna pravna domneva – kreditna pogodba
Ker prva dolžnica ni uspela izpodbiti pravne domneve, da je imela v izbrisani pravni osebi pred njenim prenehanjem možnost vplivati na njeno upravljanje in poslovanje, v zadnjih dveh letih pred prenehanjem izbrisane pravne osebe pa je imela položaj njenega družbenika, velja za aktivno družbenico in odgovarja upniku za izterjevano obveznost po kreditni pogodbi, ki je nastala do takrat, ko ji je prenehal položaj družbenika.
začasna odredba – razmerja med starši in otroki – začasna ureditev stikov – spremenjene okoliščine
Predlog za drugačno ureditev stikov z začasno odredbo pred odločitvijo v zadevi bi bil utemeljen le, če bi se razmere v času od sklenitve začasne sodne poravnave do vložitve predloga za izdajo začasne odredbe tako spremenile, da bi z izvrševanjem začasnega dogovora o stikih otroku grozila nepopravljiva oz. težko popravljiva škoda.
ZPP člen 8. ZOR člen 73. SPZ člen 43, 43/1, 269, 269/1. ZTLR člen 28, 28/2, 28/4.
priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini – zakonita posest – dobrovernost posesti – priposestvovalna doba – upravljanje s stvarjo – posli, ki presegajo okvir rednega upravljanja – varstvo lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem
Le v teoriji velja, da vpis v zemljiški knjigi (vedno) izključuje dobrovernost stranke. Sodišče mora vselej pretehtati vse okoliščine primera.
Pri vsaki presoji dobrovernosti je pomemben tudi časovni element. Ravnati v dobri veri pomeni tudi ravnati v skladu z dobrimi običaji. Na tem mestu zato tudi ni možno spregledati tega, da zemljiška knjiga v času prevlade družbenolastninskih razmerij, v katerega sega sklenjeni dogovor med sosedi, ni imela enakega dejanskega pomena, kot ga ima oziroma bi ga morala imeti v urejenem in stabilnem sistemu stvarnega in zemljiškoknjižnega prava.
posadna listina – pravni naslov za prenos pravice – večkratni zaporedni izvenknjžni prenos pravice – vknjižba pravice
Zgolj izjava zemljiškoknjižnega lastnika, da predlagatelju priznava lastninsko pravico na nepremičnini, ne zadošča za vknjižbo lastninske pravice. Posadni listini bi morala biti priložena pogodba, ki izkazuje veljavni pravni naslov za prenos pravice; sicer pa bi morali pri sklenitvi posadne listine, ker je šlo za večkratne zaporedne izvenknjižne prenose, kot stranke nastopati vsi vmesni pridobitelji in njihovi pravni nasledniki.
Odločitev, da so v predmetni zadevi podane spremenjene okoliščine, zaradi katerih je treba preživnino določiti na novo, je materialnopravno pravilna. V tem okviru niso toliko pravno relevantni deloma spremenjeni stiki s tožencem in dve novi izven šolski dejavnosti, ki ju obiskuje tožnica, temveč je odločilno dejstvo njenega odraščanja in vstopa v osnovno šolo, kar celovito gledano spreminja njene potrebe.
ZOR člen 26, 30, 30/2, 30/3, 32, 32/1, 67, 67/2, 1066.
sklenitev pogodbe – soglasje volje – prava in resnična volja – pogajanja - pismo o nameri – kreditna pogodba - aneks
Pravdni stranki sta sicer določili tako vrsto pogodbe (sprememba kreditne pogodbe) kot tudi vsebino (znesek, pogoji), prav tako je izjava namenjena točno določenemu naslovniku – toženki, vendar pa na strani P., d.d., ni bila podana prava in resnična volja za sklenitev spremembe obeh kreditnih pogodb, pač pa (kvečjemu) volja za sklenitev spremembe kreditnih pogodb v bodočnosti.
zaznamba izvršbe – vknjižba hipoteke po uradni dolžnosti
Zemljiškoknjižno sodišče ne more odločati ali je izvršba na nepremičnino dopustna ali so bile v postopku izvršbe morda narejene napake, ki bodo imele za posledico razveljavitev sklepa o izvršbi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0068583
ZOZP člen 15.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti – škoda kot posledica obratovanja traktorja – pojem uporabe motornega vozila – pravni standard – prevozna funkcija vozila – delovna funkcija vozila
Ker zavarovalnica pri obveznem zavarovanju vozil v prometu krije le tisto škodo, ki nastane pri prevozu v cestnem prometu, je odločilno vprašanje, ali je v času nastanka škodnega dogodka traktor deloval v funkciji vozila (prevoznega sredstva v prometu) ali v funkciji delovnega stroja.
Ker dolžnikova pritožba ne vsebuje njegovega podpisa, gre za nepopolno pritožbo, ki je sodišče ne vrača stranki v dopolnitev, saj se v postopku s pritožbo pravila o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev ne uporabljajo.
prenehanje najemnega razmerja za poslovni prostor – odpoved najemne pogodbe – odstop od najemne pogodbe
Pri prenehanju najemnega razmerja ZPSPP loči odpoved in odstop od najemne pogodbe. Razlika je v tem, da za odpoved ni zakonsko določenega krivdnega razloga, določen pa je enoletni odpovedni rok, za odstop od najemne pogodbe pa je določen zakonski krivdni razlog in krajši (osemdnevni) odpovedni rok.
Sodišče ni vezano na kazensko sodbo glede ključnega vprašanja za to pravdno zadevo, namreč, ali je toženec na kraju nesreče nudil osebne podatke in podatke o zavarovanju ali ne, saj opustitev nudenja osebnih podatkov in podatkov o zavarovanju, kar je razlog za izgubo zavarovalnih pravic, ni objektivni znak kaznivosti pri kaznivem dejanju zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči, za katerega je bil pravnomočno obsojen.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - TELEKOMUNIKACIJE
VSL0068575
ZEKom člen 2, 2/1, 102, 102/2, 102/3, 103.
odgovornost operaterja - zagotavljanje varnosti omrežja oziroma storitev - zloraba prek spletnega klicalnika - dolžnost operaterja preprečiti zlorabe preko spletnih klicalnikov - dolžnost operaterja obvestiti uporabnike o nevarnosti zlorab - skrbnost dobrega strokovnjaka
Pri obveščanju se od operaterja fiksnega omrežja zahteva skrbnost dobrega strokovnjaka, saj gre za njegovo obveznost iz poklicne dejavnosti. Glede na to, da je z naročniki redno mesečno komuniciral najmanj ob pošiljanju računov, bi obveščevalni dolžnosti operater fiksnega omrežja zadostil, če bi naročnike glede grozeče nevarnosti zlorabe opozoril skupaj z računi in ne zadostuje objava sporočil v različnih medijih.
izločitev sodnika – izločitev izvedenca – ogled stanovanja zaradi izvedbe izvedenskega mnenja – rok za pripravo na izvedbo dokaza
Izločitveni razlog v smislu 6. točke 70. člena ZPP v zvezi z določbo prvega odstavka 247. člena ZPP so lahko zgolj tiste okoliščine, iz katerih bi izhajalo izvedenčevo vnaprejšnje prepričanje o zadevi, ali če bi njegovo ravnanje kazalo na pristranski odnos do stranke.
Spornost procesnih odločitev oziroma procesnega vodstva razpravljajočega sodnika praviloma ne predstavlja izločitvenega razloga iz 6. točke 70. člena ZPP.
Ogled stanovanja, ki ga uporablja pravdna stranka in je zato potrebno njeno sodelovanje, zaradi izdelave izvedenskega mnenja oziroma cenitve o višini uporabnine, predstavlja izvedbo dokaza v smislu določbe 222. člena ZPP. Določba 280. člena ZPP o petnajstdnevnem roku za pripravo na glavno obravnavo se ne nanaša na izvedbo dokazov, torej tudi ne na izvedbo dokaza z ogledom predmeta, ki ga opravi izvedenec.
služnostna pravica – priposestvovanje služnosti – čas priposestvovanja - trditveno in dokazno breme
Neutemeljen je tožnikov pritožbeni očitek sodišču prve stopnje, da je napačno zaključilo, da ni dokazano priposestvovanje služnosti v dobri veri v desetih letih, saj t.i. pravo priposestvovanje, ki temelji na ustreznem pravnem naslovu in dobrovernosti tistega, ki priposestvovanje zatrjuje, sploh ni bilo predmet tožbenih trditev in zato sodne presoje.
nedovoljena pritožba - sklep o ugovoru zoper plačilni nalog - spor majhne vrednosti - gospodarski spor - napačen pravni pouk
Ker gre za plačilo sodne takse v gospodarsko pravdni zadevi v sporu majhne vrednosti, v katerih je posebna pritožba dovoljena samo zoper sklep, s katerim je postopek končan, posebna pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse ni dovoljena.