zamudna sodba - tožba - vročanje tožbe v odgovor - osebna vročitev - pritrditev na oglasno desko - klavzula o pravnomočnosti in izvršljivosti
Tožbe sodišče ne more vročati, tako da jo pritrdi na oglasno desko. Tak način vročanja pride v poštev samo v primeru, da je postopek zoper stranko že v teku, pa stranka sodišču ni sporočila spremembe naslova, v konkretnem primeru (vročanje tožbe) pa postopek zoper toženo stranko še ni bil v teku.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - hujša kršitev - pravni standard
Kršitve, ki jih je tožena stranka očitala tožniku v izredni odpovedi (vožnja šolskega avtobusa čez nezavarovani železniški prehod, uporaba drugega vozila, ker je bilo njegovo v okvari, ....), ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera (nejasna navodila), ne ustrezajo standardu hujših kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Zaradi teh kršitev tožena stranka tožniku ni zakonito podala izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za podajo odpovedi
Ob nastanku poslovnega razloga, zaradi katerega je bila podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi (ukinitev izobraževalnega programa), tožnica ni bila zaposlena pri toženi stranki (delovno razmerje ji je že predhodno enkrat prenehalo na podlagi odpovedi, za katero je bilo kasneje v sodnem postopku ugotovljeno, da ni zakonita). Rok za podajo odpovedi je zato začel teči šele s prvim dnem, ko je tožena stranka imela možnost odpoved podati, to pa je z dnem vročitve pravnomočne sodbe, s katero ji je bilo naloženo, da tožnico pozove nazaj na delo.
Odločba, s katero tožnik ni pridobil novih pravic iz invalidskega zavarovanja, ni postala materialno pravnomočna. Le materialno pravnomočne odločbe učinkujejo, dokler niso odpravljene, razveljavljene ali spremenjene (varstvo pridobljenih pravic).
Ker je pri tožniku invalidnost nastala pred dopolnjenim 45 letom starosti in ker niso podane okoliščine, zaradi katerih bi bil njegov primer izjemen, je zmotna odločitev sodišča prve stopnje, da pri njem kontrolni pregled ni potreben (tožnik tega niti ni izrecno uveljavljal s tožbo).
zamudna sodba - odgovor na tožbo - izostanek odgovora na tožbo - mediacija
Sodišče prve stopnje je ob izpolnjenih pogojih iz 318. člena ZPP utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku (v pretežni meri) ugodilo. Pritožbene navedbe, s katerimi tožena stranka ugovarja prisojenim zneskom, niso dovoljene, priložen odgovor na tožbo pa ni upošteven. Prav tako velja za predlagani postopek mediacije, ki glede na izid tega individualnega delovnega spora ni več smiseln.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - TELEKOMUNIKACIJE
VSL0068575
ZEKom člen 2, 2/1, 102, 102/2, 102/3, 103.
odgovornost operaterja - zagotavljanje varnosti omrežja oziroma storitev - zloraba prek spletnega klicalnika - dolžnost operaterja preprečiti zlorabe preko spletnih klicalnikov - dolžnost operaterja obvestiti uporabnike o nevarnosti zlorab - skrbnost dobrega strokovnjaka
Pri obveščanju se od operaterja fiksnega omrežja zahteva skrbnost dobrega strokovnjaka, saj gre za njegovo obveznost iz poklicne dejavnosti. Glede na to, da je z naročniki redno mesečno komuniciral najmanj ob pošiljanju računov, bi obveščevalni dolžnosti operater fiksnega omrežja zadostil, če bi naročnike glede grozeče nevarnosti zlorabe opozoril skupaj z računi in ne zadostuje objava sporočil v različnih medijih.
zaznamba spora – zaznamba spora o pridobitvi pravice – pogoji za zaznambo spora
Zaznamba spora se med drugim dovoli na podlagi tožbe, s katero tožnik od sodišča zahteva, da ugotovi obstoj njegove lastninske pravice na nepremičnini po pravilih skupnega premoženja, pridobljenega v času trajanja zakonske zveze.
Ali je bila tožba že vročena in ali je bila tožencu dana možnost obravnavanja v pravdni zadevi na podlagi tožbe, za odločanje o zaznambi spora ni pomembno.
Tožena stranka je prehitro (brez preverjanja pri tožeči stranki) in brez zadostne skrbnosti objavila za prvo tožečo stranko žaljiv članek, pri čemer v trenutku objave prispevka ni mogla popolnoma verjeti v resničnost zapisanega. Ob tem pa je bilo pisanje tudi senzacionalistično, kar nenazadnje priznava v svojem zaslišanju tudi avtorica članka sama. Sodišče druge stopnje na navedeno opozarja, saj je ob upoštevanju načela sorazmernosti dolžno tehtati, kateri interes je glede na konkretno pravno in dejansko situacijo v ospredju oziroma kateri mora stopiti v ozadje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0068583
ZOZP člen 15.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti – škoda kot posledica obratovanja traktorja – pojem uporabe motornega vozila – pravni standard – prevozna funkcija vozila – delovna funkcija vozila
Ker zavarovalnica pri obveznem zavarovanju vozil v prometu krije le tisto škodo, ki nastane pri prevozu v cestnem prometu, je odločilno vprašanje, ali je v času nastanka škodnega dogodka traktor deloval v funkciji vozila (prevoznega sredstva v prometu) ali v funkciji delovnega stroja.
zaznamba izvršbe – vknjižba hipoteke po uradni dolžnosti
Zemljiškoknjižno sodišče ne more odločati ali je izvršba na nepremičnino dopustna ali so bile v postopku izvršbe morda narejene napake, ki bodo imele za posledico razveljavitev sklepa o izvršbi.
vknjižba lastninske pravice - identifikacijski znak nepremičnine - načelo formalnosti - vsebina listine, ki je podlaga za glavni vpis - identiteta nepremičnine
V primeru, ko je do napačne označbe identifikacijskega znaka nepremičnine prišlo zgolj iz malomarnosti sestavljalca listine, ni mogoče uporabiti stališča sodne prakse, da je potrebno zakonsko določilo prvega odstavka 31. člena ZZK-1 razlagati vsebinsko in ne zgolj z dobesedno razlago in da mora zemljiškoknjižno sodišče preizkusiti, ali je nepremičnina, ki je v listini, ki je podlaga za vpis, označena s starim podatkom oz. identifikacijskim znakom, tista, na katero se nanaša predlagani vpis in je v zemljiški knjigi po poočitbi označena z novim identifikacijskim znakom, in ne predlaganega vpisa zavrniti takoj, ko ni popolne identitete med oznako v listini, ki je podlaga za vpis in oznako v zemljiški knjigi.
posadna listina – pravni naslov za prenos pravice – večkratni zaporedni izvenknjžni prenos pravice – vknjižba pravice
Zgolj izjava zemljiškoknjižnega lastnika, da predlagatelju priznava lastninsko pravico na nepremičnini, ne zadošča za vknjižbo lastninske pravice. Posadni listini bi morala biti priložena pogodba, ki izkazuje veljavni pravni naslov za prenos pravice; sicer pa bi morali pri sklenitvi posadne listine, ker je šlo za večkratne zaporedne izvenknjižne prenose, kot stranke nastopati vsi vmesni pridobitelji in njihovi pravni nasledniki.
redna vzdrževalna dela manjše vrednosti - pooblastilo upravnika pri izvedbi rednih vzdrževalnih del manjšega pomena - ničnost pogodbenega določila, ki nasprotuje kogentnemu predpisu
Določilo 51. čl. SZ-1 je kogentno; upravnikova dolžnost izvedbe rednih vzdrževalnih del manjše vrednosti izhaja iz zakona in etažni lastniki ga te dolžnosti ne morejo odvezati ali je omejiti npr. z določanjem vrednosti tovrstnih del.
OZ od predkupnega upravičenca zahteva le razveljavitev pogodbe (zavezovalnega pravnega posla) in sklenitev nove pogodbe pod istimi pogoji, ne zahteva pa razveljavitve razpolagalnega pravnega posla (zemljiškoknjižnega dovolila) in prenosa lastninske pravice (vknjižbe). Tožeča stranka namreč izbrisno tožbo lahko vloži kasneje, kadarkoli, saj ZZK-1 ne določa roka za njeno vložitev.
prenehanje najemnega razmerja za poslovni prostor – odpoved najemne pogodbe – odstop od najemne pogodbe
Pri prenehanju najemnega razmerja ZPSPP loči odpoved in odstop od najemne pogodbe. Razlika je v tem, da za odpoved ni zakonsko določenega krivdnega razloga, določen pa je enoletni odpovedni rok, za odstop od najemne pogodbe pa je določen zakonski krivdni razlog in krajši (osemdnevni) odpovedni rok.
ZPP člen 335, 336, 343, 343/3, 365, 365/1-1. ZIZ člen 15.
spor majhne vrednosti – sodba na podlagi pripoznave – neizpodbojna domneva pripoznave zahtevka – pritožbeni razlogi – procesna neaktivnost
V sporu majhne vrednosti sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero ugodi zahtevku, če tožena stranka, ki ji je bila tožba pravilno vročena, ne odgovori na tožbo, in ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, saj zakon zaradi pasivnosti tožene stranke določa neizpodbojno domnevo pripoznave tožbenega zahtevka.
Odločitev, da so v predmetni zadevi podane spremenjene okoliščine, zaradi katerih je treba preživnino določiti na novo, je materialnopravno pravilna. V tem okviru niso toliko pravno relevantni deloma spremenjeni stiki s tožencem in dve novi izven šolski dejavnosti, ki ju obiskuje tožnica, temveč je odločilno dejstvo njenega odraščanja in vstopa v osnovno šolo, kar celovito gledano spreminja njene potrebe.
Rubež premičnin je izvršitelj poskusil opraviti še preden je upnik vložil predlog za odlog izvršbe, zato so stroški, ki so nastali s poskusom rubeža, potrebni za izvršbo.
ZOR člen 26, 30, 30/2, 30/3, 32, 32/1, 67, 67/2, 1066.
sklenitev pogodbe – soglasje volje – prava in resnična volja – pogajanja - pismo o nameri – kreditna pogodba - aneks
Pravdni stranki sta sicer določili tako vrsto pogodbe (sprememba kreditne pogodbe) kot tudi vsebino (znesek, pogoji), prav tako je izjava namenjena točno določenemu naslovniku – toženki, vendar pa na strani P., d.d., ni bila podana prava in resnična volja za sklenitev spremembe obeh kreditnih pogodb, pač pa (kvečjemu) volja za sklenitev spremembe kreditnih pogodb v bodočnosti.