Kljub temu, da toženec od 1.12.2010 prejema za 64,19 EUR nižje denarno nadomestilo s strani Zavoda za zaposlovanje, kot znašajo dohodki tožnikove matere, za oceno pridobitne zmožnosti zavezanca ni pomembna le višina dohodkov, ki jih prejema, temveč tudi njegovo siceršnje premoženjsko stanje, ki pa je mnogo boljše od materinega.
Ker je ZFPPIPP nasproti ZPP specialni predpis, je glede prenehanja razloga za prekinitev postopka in nadaljevanje prekinjenega postopka potrebno uporabiti določbo 301. člena ZFPPIPP (razlog za prekinitev preneha z objavo sklepa o preizkusu terjatev, upnik pa mora v enem mesecu, če je njegova terjatev prerekana, predlagati nadaljevanje), v kolikor je v njej drugače določeno, kot v prvem odstavku 208. člena ZPP.
popravni sklep – začasna odredba – ugovor zoper začasno odredbo – vročitev upniku – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tudi v postopku za izdajo začasne odredbe se uporabljajo določbe 57. in 58. člena ZIZ, kar pomeni, da mora sodišče ugovor stranke zoper izdano začasno odredbo vročiti nasprotni stranki, ki lahko nanj odgovori.
dolžnost plačevanja preživnine – višina preživnine – plačilo preživnine v denarju – vzgoja in varstvo
Sodišče prve stopnje je preživninsko breme med pravdni stranki porazdelilo le upoštevajoč ugodnejše premoženjske razmere na strani tožnika, ni pa upoštevalo, da mladoletni P. izmenično prebiva en dan pri tožniku, drugi dan pa pri toženki. Tako velik obseg stikov mladoletnega P. s tožnikom sicer ni razlog, zaradi katerega tožniku preživnine ne bi bilo treba plačevati, saj tožniku po naravi stvari v zvezi z bivanjem mladoletnega P. nastajajo le stroški njegove prehrane in bivanja (preostalih potreb oziroma življenjskih stroškov pa tožnik spričo dejstva, da mu mladoletni P. ni dodeljen v varstvo in vzgojo, ni dolžan neposredno kriti), narekuje pa nižjo preživninsko obveznost tožnika.
Preživninska obveznost se namreč praviloma izpolnjuje v denarju, drugačen prispevek pa je lahko upošteven način izpolnjevanja preživninske obveznosti, če je posledica dogovora obeh preživninskih zavezancev.
OZ člen 153, 153/2, 153/3, 174, 174/1, 179. ZPP člen 154, 154/2.
odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost - oprostitev odgovornosti – soprispevek oškodovanca – vožnja z vinjenim voznikom – odmera nepremoženjske škode – premoženjska škoda – izguba zaslužka med zdravljenjem – delni uspeh v pravdi – izračun pravdnih stroškov
Tožnik, ki je zavestno prisedel k vinjenemu vozniku in se z njim peljal, ni ravnal s skrbnostjo povprečnega človeka, ki mora presoditi, ali je vožnja z drugim voznikom varna. Njegov soprispevek k nastali škodi je 20%.
Ni vedno odločilno samo, ali je odmerjena pravična odškodnina za vsako od vtoževanih oblik nepremoženjske škode, temveč je treba presojati tudi primernost skupne odmere pravične denarne odškodnine za celotno nepremoženjsko škodo.
ZPP člen 318. ZDR člen 109, 131. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije člen 67, 67/3, 81, 81/2.
zamudna sodba - regres za letni dopust - odpravnina - jubilejna nagrada
S tem, ko tožena stranka na tožbo ni odgovorila, se šteje, da je kot resnične priznala vse navedbe tožnika v tožbi, to je navedbe, da tožniku terjatev iz delovnega razmerja ni plačala. Na podlagi teh navedb in ob izpolnjenih preostalih pogojih iz 318. člena ZPP je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo regresa za letni dopust, odpravnine in jubilejne nagrade.
Z določilom splošnih pogojev, ki določa, da se leasingojemalec nepreklicno obvezuje, da (med drugim) ne bo do leasingodajalca uveljavljal nikakršnih zahtevkov glede izpolnjevanja dobaviteljevih obvez, sta stranki izključili odgovornost leasingodajalca za obveznosti dobavitelja (med katerimi je tudi obveznost dobave vozila), in mora zato vsa tveganja, tudi tveganje v zvezi z kršitvijo dolžnosti dobave, nositi tožena stranka kot leasingojemalec.
Tožnik je v spornem obdobju prejemal plačo v višini, kot je bila določena z dokončnimi odločbami toženke. Tožbeni zahtevek za plačilo višje plače (mimo dokončnih odločb toženke) ni utemeljen.
pravočasnost predloga za oprostitev plačila sodnih taks – predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – domneva umika tožbe
Tožeča stranka bi morala predlog za taksno oprostitev vložiti takoj, ko je sprejela sklep, s katerim je bilo odločeno, da se bo o njenem zahtevku odločalo v pravdnem postopku (ZIZ člen 62/II).
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO -MEDIJSKO PRAVO
VSL0067781
OZ člen 179.
povzročitev škode - odškodnina za nepremoženjsko škodo - razžalitev dobrega imena in časti v medijih - protipravnost – objektivna žaljivost – objava v večernih poročilih – objava na internetnem portalu - večerna poročila – internetni portal
Tožnik (odvetnik) je bil omenjen v mediju – v poročilu, katerega predmet je obvestilo o storjenem kaznivem dejanju. Niti jezikovna niti smiselna razlaga poročila kot celote ne privedeta do vtisa o kriminalni vpletenosti tožnika v kaznivo dejanje, ki je predmet poročila. Res pa je, da poročilo javnost pritegne ne samo k nadaljnjemu kritičnemu spremljanju obravnave kaznivega dejanja, ki je predmet poročanja, ampak tudi k spremljanju tožnikovih bodočih dejanj v zadevi, ki je z obravnavno zadevo posredno povezana. S tem (in ne z očitkom kaznivega dejanja) pa se mora tožnik kot medijsko odmeven odvetnik sprijazniti.
individualna pogodba o zaposlitvi - član uprave - mandat - razrešitev - odjava iz zavarovanja - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Nekonkretizirano določilo v individualni pogodbi o zaposlitvi (da tožniku po poteku mandata, če ne sprejme s strani tožene stranke ponujene pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto, preneha delovno razmerje po poteku 15-dnevnega odpovednega roka), ne more predstavljati zakonite podlage za prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi oz. za ravnanje tožene stranke, ki je tožnika zgolj odjavila iz socialnih zavarovanj.
izbrisani - odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo – zastaranje terjatve izbrisanih – nastanek škode
Tožnik je občutil posledice napačnega ravnanja tožene stranke od 3. 7. 1994 dalje. Tožniku je tako od navedenega obdobja v letu 1994 nastajala zatrjevana premoženjska in nepremoženjska škoda. Tožnikova nepremoženjska škoda, glede na njegove trditve, predstavlja kontinuiteto istega osebnostnega stanja. Zato bi bila tudi bodoča nepremoženjska škoda predvidljiva in pričakovana. Na začetek teka zastaralnega roka namreč ne vpliva dejstvo, da je škoda nastajala in se povečevala tudi v naslednjih letih. Enako pa bi veljalo (če bi bila ugotovljena) tudi za uveljavljano premoženjsko škodo zaradi preprečitve vzdrževanja registriranih in preprečitve registracije novih patentov. Po naravi stvari bi ta lahko nastajala sukcesivno. Ker je tožniku škoda nastala 3.7.1994, tožbo pa je vložil šele 18.3.2002, je njegov zahtevek zastaral.
ZP-1 člen 129a, 129a/5, 143, 143/1, 143/1-7, 144, 144/4. ZOdvT člen 13, 14, 14/2, 17.
stroški postopka – nagrada in potrebni izdatki zagovornika – odločanje in izdaja sodbe v skrajšanem postopku – stroški ugovora – redni sodni postopek – nagrade v razponu – nagrada za postopek – obseg nagrade – stopnja postopka in dejavnosti postopka
V primerjavi s prej veljavno Odvetniško tarifo odvetnik ne prejme več nagrade za vsako posamezno dejanje, temveč je nagrada določena za celotno storitev od prevzema do dokončanja zadeve, pri čemer višino nagrade v razponu odvetnik določi po pravičnem preudarku. Pri tem lahko upošteva npr. tudi (dobre) premoženjske razmere stranke, medtem ko mora sodišče zagotoviti ustrezno ravnovesje s položajem nasprotne stranke, ko v okviru po temelju priznanih stroškov v breme tretjih (to je tudi proračuna) presoja o potrebnosti posameznih stroškov in nagrade zagovornika glede na izid postopka, ob upoštevanju dosedanje sodne prakse in tudi načela pravičnosti. .
V skladu s 17. členom ZOdvT spadajo k stopnji postopka vse dejavnosti, storitve in postopki, povezani z obravnavano zadevo, torej tudi vložitev ugovora, saj ima le-ta za posledico odločanje pred sodiščem iste stopnje. Dejstvo, da je bil v postopku vložen ugovor, pa se lahko ovrednoti v okviru nagrade, določene v razponu za postopek na prvi stopnji. Za novo stopnjo pa torej šteje le novo odločanje po vertikalnem prenosu.
Kljub temu, da je tožena stranka pripoznala tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo, niso izpolnjeni pogoji, da bi se tožnici naložilo povračilo stroškov postopka, saj ni mogoče šteti, da tožena stranka ni dala povoda za tožbo. S tem, ko je tožnici podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, je morala tožnica, v kolikor je želela zaščititi svoj pravni interes (razveljavitev nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi in nadaljevanje z delovnim razmerjem pri toženi stranki), vložiti tožbo za ugotovitev nezakonitosti in razveljavitev te odpovedi. Če tožnica tožbe v prekluzivnem roku 30 dni ne bi vložila, bi ji ta pravica prenehala, s tem pa bi redna odpoved pogodbe o zaposlitvi ostala v veljavi.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - varno delo
Tožena stranka za škodo, ki jo je tožnik utrpel v prometni nesreči, ni odgovorna, saj do nesreče ni prišlo zaradi preobremenjenosti vozila, ampak zaradi neustreznega upravljanja z vozilom (tožnik je hitrost zmanjševal pretežno z zaviranjem z delovno zavoro, kar ni v skladu s pravili vožnje, zaradi tega je prišlo do izgube drsnih lastnosti zavore, to pa je v desnem ovinku povzročilo nesrečo).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – BANČNO JAVNO PRAVO
VSL0065250
ZOR člen 262, 262/1, 1035, 1043.
bančni denarni depoziti – hranilne vloge – učinki obveznosti – upnikove pravice in dolžnikove obveznosti – izpolnitev obveznosti – odgovornost za hranilne vloge – odgovornost banke za obveznosti sarajevske podružnice – pasivna legitimacija – zastaranje – obresti – tek obresti – prepoved ne ultra alterum tantum – uporaba slovenskega prava
Noben veljavni predpis v RS ni posegel in ne posega v pravice varčevalcev iz pravnega posla - depozitnega razmerja in tudi ne v jamstvo tožene stranke.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068600
ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 451, 458. OZ člen 164, 164/4.
povrnitev škode – povrnitev premoženjske škode – denarna odškodnina – višina odškodnine – spor majhne vrednosti
Pri odločanju o višini premoženjske škode je treba upoštevati temeljni načeli odškodninskega prava, da denarna odškodnina ne sme presegati oškodovančevega prikrajšanja, ter da se odškodnina oškodovancu prisodi v znesku, ki je potreben, da postane njegov premoženjski položaj takšen, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodljivega dejanja.
Denarno odškodnino je mogoče prisoditi tudi v primeru, ko oškodovanec popravila stvari še ni zagotovil.
Izpodbijana sklepa sta obremenjena z bistveno kršitvijo postopkovnih določb, saj določata, da sta tako prva kot druga nasprotna udeleženka dolžni povrniti stroške prvemu, drugemu in tretjemu predlagatelju ter ostalim, pri tem ni jasno, ali je navedba „in ostali“ mišljena kot navedeni predlagatelji, drugi predlagatelji ali morebiti drugi udeleženci postopka.
Stopnjo trajne invalidnosti tožnika je bilo, upoštevaje določilo 7. člena SPNZ 1997, moč določiti šele po enem letu od dokončnosti stanja, to je 22.4.2006. Tako so bili elementi odškodninske terjatve tožniku znani šele 22.4.2006. Ker v skladu z določilom 380. člena ZOR terjatev sklenitelja zavarovanja zastara v treh letih, šteto od prvega dne po preteku koledarskega leta, v katerem je terjatev nastala, je zastaralni rok začel teči 1.1.2007 in do vložitve tožbe julija 2007 ni pretekel.