Tožnik je v spornem obdobju prejemal plačo v višini, kot je bila določena z dokončnimi odločbami toženke. Tožbeni zahtevek za plačilo višje plače (mimo dokončnih odločb toženke) ni utemeljen.
Kljub temu, da je tožena stranka pripoznala tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo, niso izpolnjeni pogoji, da bi se tožnici naložilo povračilo stroškov postopka, saj ni mogoče šteti, da tožena stranka ni dala povoda za tožbo. S tem, ko je tožnici podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, je morala tožnica, v kolikor je želela zaščititi svoj pravni interes (razveljavitev nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi in nadaljevanje z delovnim razmerjem pri toženi stranki), vložiti tožbo za ugotovitev nezakonitosti in razveljavitev te odpovedi. Če tožnica tožbe v prekluzivnem roku 30 dni ne bi vložila, bi ji ta pravica prenehala, s tem pa bi redna odpoved pogodbe o zaposlitvi ostala v veljavi.
Toženec je bil naročnik električnega priključka in plačnik dobavljene električne energije. Njegovo ravnanje, ko ni plačal dobavljene elektrike ravno z namenom, da bi dosegel odklop dobave električne energije v garsonjero tožnice, predstavlja motenje posesti tožnice.
Dedič, ki si (v raznih postopkih) aktivno prizadeva, da kmetija ne bi bila več zaščitena, že po naravi stvari same ne more izkazovati resnega namena obdelovanja kmetijskih zemljišč v sklopu zaščitene kmetije.
Določene zdravstvene težave dediča ter oddaljenost njegovega bivališča nimajo nobenega pomena za določitev prevzemnika kmetije.
Na zakonitost pri izdaji sodne odločbe pazi sodišče, zato je strogost pri presoji forme sodne odločbe kot zemljiškoknjižne listine lahko manjša kot pri presoji ostalih listin, ki so podlaga za vknjižbo, saj v primeru teh listin formalnosti pri njihovi izdaji predstavljajo varstvo pred zlorabami pravic.
začasna odredba - verjetno izkazana terjatev - plača - odpravnina - odškodnina - regres za letni dopust - individualna pogodba o zaposlitvi
Verjetnost obstoja terjatve je izkazana s tožnikovo navedbo, da je bila njegova osnovna mesečna bruto plača po individualni pogodbi o zaposlitvi določena v višini 6,3 kratnika minimalne plače, da tožnik v spornem obdobju takšne plače ni prejemal, ter z navedbo, koliko je v posameznem mesecu znašala dogovorjena plača in koliko je tožnik prejel.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064090
OZ člen 198, 393, 394, 583, 583/3. SPZ člen 92. ZPP člen 205, 205/1.
uporaba tuje stvari v svojo korist – uporaba nepremičnine brez pravnega naslova – prekarij – tožba na izpraznitev nepremičnine – uporabnina – obogatitev – prikrajšanje – povečanje vrednosti nepremičnine – narava zahtevka za plačilo uporabnine – deljiva obveznost – tek zakonskih zamudnih obresti – dobrovernost – zunajzakonska skupnost - prekinitev postopka
Glede na to, da življenjska skupnost tožnice in prvega toženca zaradi razlogov na njegovi strani ni imela narave zunajzakonske skupnosti, ni mogoče šteti, da (je) obstaja(la) njena moralna obveznost, omogočiti prvotožencu in njegovemu sinu drugotožencu brezplačno bivanje v stanovanjski hiši.
Obveznost plačila uporabnine ni pogojena z zmanjšanjem vrednosti nepremičnine zaradi uporabe.
Izpodbijana sklepa sta obremenjena z bistveno kršitvijo postopkovnih določb, saj določata, da sta tako prva kot druga nasprotna udeleženka dolžni povrniti stroške prvemu, drugemu in tretjemu predlagatelju ter ostalim, pri tem ni jasno, ali je navedba „in ostali“ mišljena kot navedeni predlagatelji, drugi predlagatelji ali morebiti drugi udeleženci postopka.
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. ZDR člen 52, 52/1, 52/1-9, 54, 63. ZZZPB člen 53.
začasna odredba - verjetno izkazana terjatev - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - veriženje - javna dela
Tožnica je bila pri toženi stranki zaposlena v okviru programa aktivne politike zaposlovanja, pogodbe o zaposlitvi za določen čas pa je sklepala za opravljanje dela v okviru javnih del. Takšne pogodbe o zaposlitvi za določen čas se ne morejo transformirati v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, tako da ni mogoče šteti, da je verjetno izkazana terjatev tožnice, ki bi nastala na podlagi ugotovitve, da je pri toženi stranki v delovnem razmerju za nedoločen čas, ker je šlo za nezakonito veriženje pogodb o zaposlitvi za določen čas.
popravni sklep – začasna odredba – ugovor zoper začasno odredbo – vročitev upniku – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tudi v postopku za izdajo začasne odredbe se uporabljajo določbe 57. in 58. člena ZIZ, kar pomeni, da mora sodišče ugovor stranke zoper izdano začasno odredbo vročiti nasprotni stranki, ki lahko nanj odgovori.
izbrisani - odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo – zastaranje terjatve izbrisanih – nastanek škode
Tožnik je občutil posledice napačnega ravnanja tožene stranke od 3. 7. 1994 dalje. Tožniku je tako od navedenega obdobja v letu 1994 nastajala zatrjevana premoženjska in nepremoženjska škoda. Tožnikova nepremoženjska škoda, glede na njegove trditve, predstavlja kontinuiteto istega osebnostnega stanja. Zato bi bila tudi bodoča nepremoženjska škoda predvidljiva in pričakovana. Na začetek teka zastaralnega roka namreč ne vpliva dejstvo, da je škoda nastajala in se povečevala tudi v naslednjih letih. Enako pa bi veljalo (če bi bila ugotovljena) tudi za uveljavljano premoženjsko škodo zaradi preprečitve vzdrževanja registriranih in preprečitve registracije novih patentov. Po naravi stvari bi ta lahko nastajala sukcesivno. Ker je tožniku škoda nastala 3.7.1994, tožbo pa je vložil šele 18.3.2002, je njegov zahtevek zastaral.
ZP-1 člen 129a, 129a/5, 143, 143/1, 143/1-7, 144, 144/4. ZOdvT člen 13, 14, 14/2, 17.
stroški postopka – nagrada in potrebni izdatki zagovornika – odločanje in izdaja sodbe v skrajšanem postopku – stroški ugovora – redni sodni postopek – nagrade v razponu – nagrada za postopek – obseg nagrade – stopnja postopka in dejavnosti postopka
V primerjavi s prej veljavno Odvetniško tarifo odvetnik ne prejme več nagrade za vsako posamezno dejanje, temveč je nagrada določena za celotno storitev od prevzema do dokončanja zadeve, pri čemer višino nagrade v razponu odvetnik določi po pravičnem preudarku. Pri tem lahko upošteva npr. tudi (dobre) premoženjske razmere stranke, medtem ko mora sodišče zagotoviti ustrezno ravnovesje s položajem nasprotne stranke, ko v okviru po temelju priznanih stroškov v breme tretjih (to je tudi proračuna) presoja o potrebnosti posameznih stroškov in nagrade zagovornika glede na izid postopka, ob upoštevanju dosedanje sodne prakse in tudi načela pravičnosti. .
V skladu s 17. členom ZOdvT spadajo k stopnji postopka vse dejavnosti, storitve in postopki, povezani z obravnavano zadevo, torej tudi vložitev ugovora, saj ima le-ta za posledico odločanje pred sodiščem iste stopnje. Dejstvo, da je bil v postopku vložen ugovor, pa se lahko ovrednoti v okviru nagrade, določene v razponu za postopek na prvi stopnji. Za novo stopnjo pa torej šteje le novo odločanje po vertikalnem prenosu.
etažna lastnina – posel rednega upravljanja – sprememba solastniškega deleža – spor majhne vrednosti
Po drugem odstavku 29. člena SZ-1 se štejejo kot posli, ki presegajo okvir rednega upravljanja tudi spremembe v razmerju med skupnimi in posameznimi deli.
pogoji za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine – neoverjen podpis na pogodbi
Predlagateljica razpolaga z originalno listino o prenosu lastninske pravice, le podpis lastnika nepremičnine oziroma prodajalca ni overjen, zato je pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča, da ne obstoji eden izmed kumulativno postavljenih pogojev za začetek postopka za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine, in sicer da se je listina uničila oziroma izgubila.
pravočasnost predloga za oprostitev plačila sodnih taks – predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – domneva umika tožbe
Tožeča stranka bi morala predlog za taksno oprostitev vložiti takoj, ko je sprejela sklep, s katerim je bilo odločeno, da se bo o njenem zahtevku odločalo v pravdnem postopku (ZIZ člen 62/II).
pravni pouk – izvršba na podlagi verodostojne listine – menica
Ker pritožnica ob prejemu sklepa o izvršbi ni mogla nedvoumno ugotoviti, kakšen je rok za ugovor, bi bilo z zavrženjem njenega ugovora zaradi nepravočasnosti, poseženo v njeno ustavno zajamčeno pravico do pravnega sredstva.
sodna pristojnost – izpodbijanje izjave v upravnem postopku
Ne glede na določbo tretjega odstavka 36. člena ZEN ni podana sodna pristojnost za obravnavanje tožbe, s katero se zahteva razveljavitev upravne odločbe.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - zastaranje
Tudi v primeru odškodninske odgovornosti delodajalca (za škodo, ki izvira iz nesreče pri delu) odškodninska terjatev zastara v 3 letih, odkar je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil, v vsakem primeru pa v 5 letih, odkar je škoda nastala.