Z določilom splošnih pogojev, ki določa, da se leasingojemalec nepreklicno obvezuje, da (med drugim) ne bo do leasingodajalca uveljavljal nikakršnih zahtevkov glede izpolnjevanja dobaviteljevih obvez, sta stranki izključili odgovornost leasingodajalca za obveznosti dobavitelja (med katerimi je tudi obveznost dobave vozila), in mora zato vsa tveganja, tudi tveganje v zvezi z kršitvijo dolžnosti dobave, nositi tožena stranka kot leasingojemalec.
Tožnik je v spornem obdobju prejemal plačo v višini, kot je bila določena z dokončnimi odločbami toženke. Tožbeni zahtevek za plačilo višje plače (mimo dokončnih odločb toženke) ni utemeljen.
Vrnitev v prejšnje stanje je mogoča, če je zamudo povzročil dogodek, ki ga stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti ni mogla niti predvideti niti preprečiti, kar je bilo dokazano tudi v konkretnem primeru, ko se je pooblaščencu tožnika pokvarilo vozilo na poti do sodišča.
Na zakonitost pri izdaji sodne odločbe pazi sodišče, zato je strogost pri presoji forme sodne odločbe kot zemljiškoknjižne listine lahko manjša kot pri presoji ostalih listin, ki so podlaga za vknjižbo, saj v primeru teh listin formalnosti pri njihovi izdaji predstavljajo varstvo pred zlorabami pravic.
Tožnica je bila zaposlena pri dveh delodajalcih za skrajšani delovni čas (pri toženi stranki za 16 ur tedensko in pri avstrijski družbi za 24 ur tedensko). V pogodbi o zaposlitvi s toženo stranko se je med drugim dogovorila, da ji bo ta obračunala in plačala vse prispevke za socialno zavarovanje, tako od plače, ki jo tožnica prejema v Sloveniji, kot od plače, ki jo prejema v Avstriji. Kljub temu tožnica v sodnem postopku ne more uspešno uveljavljati plačila prispevkov (oziroma odškodnini v višini prispevkov), saj je že zahtevala plačilo prispevkov od družbe v Avstriji (prispevke je že avstrijska družba tudi plačala, tožnica le ni prejela tistega, kar je šlo na račun odvetniških stroškov).
Izpodbijana sklepa sta obremenjena z bistveno kršitvijo postopkovnih določb, saj določata, da sta tako prva kot druga nasprotna udeleženka dolžni povrniti stroške prvemu, drugemu in tretjemu predlagatelju ter ostalim, pri tem ni jasno, ali je navedba „in ostali“ mišljena kot navedeni predlagatelji, drugi predlagatelji ali morebiti drugi udeleženci postopka.
popravni sklep – začasna odredba – ugovor zoper začasno odredbo – vročitev upniku – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tudi v postopku za izdajo začasne odredbe se uporabljajo določbe 57. in 58. člena ZIZ, kar pomeni, da mora sodišče ugovor stranke zoper izdano začasno odredbo vročiti nasprotni stranki, ki lahko nanj odgovori.
sodna pristojnost – izpodbijanje izjave v upravnem postopku
Ne glede na določbo tretjega odstavka 36. člena ZEN ni podana sodna pristojnost za obravnavanje tožbe, s katero se zahteva razveljavitev upravne odločbe.
Zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o vpisu pazi le na ničnost zemljiškoknjižnega dovolila (t.j. če ta vsebuje odložni ali razvezni pogoj), ne preizkuša pa ničnosti zavezovalnega posla ali ničnosti pooblastila za sklenitev tega posla. Ponareditev podpisa na pogodbi ali na pooblastilu je tako mogoče uveljavljati v postopku z izbrisno tožbo.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - odjava iz zavarovanja
Tožena stranka je tožnika odjavila iz socialnega zavarovanja pred časom, za katerega je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas. Na dan odjave tožniku delovno razmerje ni moglo zakonito prenehati, ampak se šteje, da je trajalo vse do izteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi.
Kljub temu, da toženec od 1.12.2010 prejema za 64,19 EUR nižje denarno nadomestilo s strani Zavoda za zaposlovanje, kot znašajo dohodki tožnikove matere, za oceno pridobitne zmožnosti zavezanca ni pomembna le višina dohodkov, ki jih prejema, temveč tudi njegovo siceršnje premoženjsko stanje, ki pa je mnogo boljše od materinega.
lastninska pravica več oseb – solastnina – varstvo lastninske pravice – vrnitveni zahtevek – varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice – negatorna tožba – stroški postopka
Ob nerazdeljeni solastnini eden od solastnikov od drugega ne more zahtevati izpraznitve določenega dela nepremičnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068600
ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 451, 458. OZ člen 164, 164/4.
povrnitev škode – povrnitev premoženjske škode – denarna odškodnina – višina odškodnine – spor majhne vrednosti
Pri odločanju o višini premoženjske škode je treba upoštevati temeljni načeli odškodninskega prava, da denarna odškodnina ne sme presegati oškodovančevega prikrajšanja, ter da se odškodnina oškodovancu prisodi v znesku, ki je potreben, da postane njegov premoženjski položaj takšen, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodljivega dejanja.
Denarno odškodnino je mogoče prisoditi tudi v primeru, ko oškodovanec popravila stvari še ni zagotovil.
stvarna pristojnost - krajevna pristojnost - atrakcija pristojnosti - mobbing - odškodninska odgovornost - odgovornost za drugega - solidarna odgovornost
Prvotožena stranka kot pravna oseba odgovarja za škodo, ki jo je njen organ povzročil tožnici pri opravljanju oziroma v zvezi z opravljanjem svojih funkcij, ravno tako odgovarja za škodo, ki jo je pri delu ali v zvezi z delom povzročil njen delavec, ki je bil najprej v funkciji predsednika sveta zavoda, nato pa kot v.d. direktorja zavoda in direktorja. Glede na navedeno je treba v navedeni zadevi upoštevati načelo atrakcije pristojnosti, tako da se šteje, da je za odločanje o obeh zahtevkih, ki ju tožnica vtožuje zoper prvotoženo in drugotoženo stranko, pristojno eno sodišče in sicer v konkretnem primeru krajevno pristojno delovno sodišče, saj gre primarno za spor iz delovnega razmerja. Gre namreč za en življenjski primer, ki ga ni mogoče dejansko ločiti, prav tako pa tožnica uveljavlja odškodninsko odgovornost zoper obe toženi stranki solidarno.
pravni pouk – izvršba na podlagi verodostojne listine – menica
Ker pritožnica ob prejemu sklepa o izvršbi ni mogla nedvoumno ugotoviti, kakšen je rok za ugovor, bi bilo z zavrženjem njenega ugovora zaradi nepravočasnosti, poseženo v njeno ustavno zajamčeno pravico do pravnega sredstva.