prekinitev postopka - prekinitev postopka zaradi stečaja - osebna vročitev - fikcija vročitve - nastop fikcije vročitve - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe kot prepozne
Sodišče lahko v primeru, če je prekinitev nastala po koncu glavne obravnave, na podlagi te obravnave izda odločbo (drugi odstavek 207. člena ZPP). To velja tudi za odločanje na pritožbeni stopnji, ko so pred začetkom stečajnega postopka iztekli vsi roki za opravo procesnih dejanj strank - vložitev pritožbe in odgovora na pritožbo in je treba v zadevi le še odločiti. Tako je bilo tudi v obravnavani zadevi, ko se je stečajni postopek nad toženko začel dne 9. 1. 2026, medtem ko je bila pritožba zoper izpodbijani sklep vložena dne 17. 11. 2025, zato je pritožbeno sodišče v zadevi odločilo.
Kadar gre za neuspešno osebno vročitev in naslovnik nato sodnega pisanja v 15 dneh ne dvigne na pošti, se v skladu s četrtim odstavkom 142. člena ZPP šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom 15-dnevnega roka. V skladu z Načelnim pravnim mnenjem Vrhovnega sodišča RS (v nadaljevanju VSRS) z dne 14. 1. 2015 pa se zakonski tekst "s potekom tega roka" razlaga tako, da vročitev nastopi, ko poteče zadnji dan roka.
duševna motnja - ponovitvena nevarnost - namen varnostnih ukrepov - izpodbijanje dejanskega stanja - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu
Zagovornik na podlagi lastne ocene izvida in mnenja Komisije prezre bistveno, in sicer jasno ter strokovno dosledno razlikovanje med (ne)ozdravljivostjo duševnih motenj, ugotovljenih pri obravnavanem A. A. (tj. blago intelektualno manjzmožnost, pomembno vedenjsko prizadetost, ki zahteva pozornost in neopredeljeno duševno motnjo zaradi možganske okvare in disfunkcije ter telesne bolezni - organski psihosindrom), ter iz njih izhajajočim (ne)obvladovanjem ponovitvene nevarnosti.
Okoliščina, da pri obravnavanem A. A. ugotovljenih duševnih motenj ne gre v celoti odpraviti, na kar mestoma opozarja zagovornik, nikakor ne pomeni, da pa (nadaljnje) zdravljenje in nadzor nista potrebna ali smiselna; nasprotno, prav trajnost prisotnih duševnih motenj in z njimi povezana ponovitvena nevarnost terjata v okviru izrečenega varnostnega ukrepa (še) nadaljnjo stalno, specializirano in varovano obravnavo. Namen varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu namreč ni zgolj zdravljenje v ožjem medicinskem smislu, temveč sočasno varstvo okolice pred nevarnim storilcem. Ta dvojna narava pritožbeno izpodbijanega varnostnega ukrepa dejansko pomeni, da je mogoče njegovo izvrševanje prilagoditi ali odpraviti šele tedaj, ko je nevarnost, ki jo posamezni storilec predstavlja v razmerju do okolice, odpravljena oziroma vsaj bistveno zmanjšana.
spor majhne vrednosti - odgovornost dediča za zapustnikov dolg
Sklep o dedovanju mora vsebovati sestavine iz določb 214. člena ZD. Med njimi ni vrednosti posameznih predmetov iz zapuščine, kar pomeni da, tudi če so zajete v izreku sklepa o dedovanju, nimajo učinka materialne pravnomočnosti, ki bi vezale sodišča ali upravne organe v drugih postopkih.
Ustavno sodišče ni ugotovilo, da bi šlo pri preizkusu z alkotestom za nedovoljen dokaz. Zato ga sodišče lahko ocenjuje skladno s splošnim pravilom proste dokazne ocene.
ZST člen 5, 5/1, 5/1-1, 11. ZFPPIPP člen 355, 355/3, 355/3-6
odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - nastanek taksne obveznosti - stečajni postopek nad zavezancem za plačilo - dejavnost unovčenja stečajne mase - občasni stroški stečajnega postopka - zadostna sredstva za preživljanje
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožeča stranka razpolaga z zadostnimi sredstvi za takojšnje plačilo sodne takse, njeno stališče, da iz stečajne mase teh stroškov sploh ne sme plačati, pa ni pravilno. Zato zahteva za plačilo sodne takse tudi ne more pomeniti nedopustne omejitve ustavne pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS.
Za pritožnika je na naroku za zapuščinsko obravnavo dne 2. 10. 2025 takšno dedno izjavo podal njegov pooblaščenec G. G., kar je skladno z njegovim pooblastilom in zavezuje tudi pritožnika. V skladu z določbo prvega odstavka 138. člena ZD se izjava o sprejemu dediščine ne more preklicati, o čemer je stranki poučilo tudi sodišče prve stopnje, tako v vabilu na zapuščinsko obravnavo kot tudi na samem naroku, pred podajo dednih izjav.
V primeru priporočenih pošiljk pa se šteje, da je bila pošiljka vročena z iztekom 15. dne od dneva oddaje pošiljke na pošto, če je pošiljka bila poslana na zadnji posredovani naslov. S takim dogovorom, ki velja tudi za vročanje izjave o odstopu od kreditne pogodbe, sta se pravdni stranki (drugače kot to sicer ureja dispozitivno pravilo OZ) sporazumeli, da začne odpoved pogodbe učinkovati po preteku 15 dni od oddaje priporočene pošiljke, če se je tožnica odločila odstop od pogodbe vročiti po pošti. Priporočeno pošiljanje pošte pa ne zahteva hkrati tudi nujnega osebnega prevzema, da bi bila vročitev dokazana s podpisano povratnico. V tem primeru namreč ne gre za vročanje v sodnem postopku, pač pa pred njim, kar se opravlja v skladu z določbami ZPSto-2. Drugačno tolmačenje teh pogodbenih določil, za kar se zavzema toženec v pritožbi, ni utemeljeno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00090453
KZ-1 člen 135, 135/1. ZKP člen 3, 3/2, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2.
pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - pravica do obrambe - celovita dokazna ocena - zakonski znaki kaznivega dejanja - sklicevanje sodišča na trditve in dokaze iz drugih postopkov - grožnja - podporni dokaz - presoja verodostojnosti izpovedb oškodovanke in prič
Uveljavljana absolutna bistvena kršitev določb je namreč podana, če sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, ki predstavljajo dejanski temelj sodbe, torej tistih dejstev, ki se nanašajo na zakonske znake kaznivega dejanja in na katerih temelji obdolženčeva kazenska odgovornost.
Skladno z ustaljeno sodno prakso ni nikakršne pravne ovire, zaradi katere sodišče ne bi smelo presojati dejstev in okoliščin, ki izhajajo iz drugih postopkov, oziroma so bila v njih ugotovljena, seveda pod pogojem, da v zvezi z njimi izvede ustrezen dokazni postopek.
vložitev neposredne obtožnice - oškodovanec kot tožilec - zavrženje neposredne obtožnice - formalni preizkus obtožnice - soglasje preiskovalnega sodnika za vložitev neposredne obtožnice - preuranjena odločitev - odločba, ki jo izda stvarno nepristojen organ
V obravnavani zadevi je takšen preizkus očitno izostal, saj je predsednik senata obtožnico vročil obdolženki, ki je zoper njo ugovarjala, zaradi česar je zunajobravnavni senat z izpodbijanim sklepom o njej (preuranjeno) meritorno odločil in se pri tem skliceval na napačno pravno podlago. Glede na to, da se šteje, da je oškodovanec kot tožilec z vloženo neposredno obtožnico podal zahtevo za preiskavo, bi o njej moral odločiti preiskovalni sodnik okrožnega sodišča (četrti odstavek 25. člena ZKP).
URS člen 54. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. DZ člen 156, 158, 158/2, 162, 171, 172, 174. ZPrCP člen 87, 87/7.
začasna odredba o varstvu otrok - stopnja verjetnosti - pravica do družinskega življenja - odvzem mladoletnega otroka - načelo najmilejšega ukrepa - časovne meje pravnomočnosti
Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da bistvena razlika med pogoji za izdajo začasne odredbe in izrekom ukrepa trajnejšega značaja ni le v dokaznem standardu pri oceni ogroženosti otroka, ki mora biti pri izdaji začasne odredbe izkazana s stopnjo verjetnosti, pri izdaji ukrepa trajnega značaja pa s stopnjo prepričanja, ampak tudi v stopnji ogroženosti otroka. Kajti nižji kot je dokazni standard (verjetnost), bolj tehtni morajo biti razlogi za poseg države v pravico do družinskega življenja (iz 54. člena Ustave in 8. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic) z odvzemom otroka (huda ogroženost). Zato lahko do odvzema otrok staršem praviloma pride zgolj na podlagi odločitve o glavni stvari po 174. členu DZ (kjer zadošča "navadna" ogroženost ob dodatnem upoštevanju načela najmilejšega ukrepa iz 156. člena DZ), zgolj izjemoma (v primeru s standardom verjetnosti izkazane hude akutne ogroženosti otroka) je mogoče mld. otroka odvzeti staršem z začasno odredbo.
Glede na vse navedeno je sodišče druge stopnje presodilo, da predlagatelj ni s stopnjo verjetnosti izkazal, da sta mladoletna A. A. in B. B. v matični družini tako hudo ogrožena, da so hudo ogroženi cilji njune socializacije in njunega razvoja v samostojno in hkrati družabno bitje, kar bi upravičevalo izdajo sporne začasne odredbe pred odločitvijo o predlagateljevem predlogu za izrek ukrepa trajnejšega značaja. Začasna odredba o odvzemu otrok staršem je namreč izjemen, nujen ukrep, ki ga ni dopustno izdati zgolj zato, da bo se otroku zagotovila največja korist ali zato, ker je izkazana zgolj njegova "navadna" (ne pa huda) ogroženost.
ZIS in KPGIT zgolj določata, da se napitnina deli med zaposlene, ne določata pa načina delitve. Glede ključa delitve ZIS napotuje na panožno kolektivno pogodbo, tj. KPGIT (četrti odstavek 91. člena ZIS), slednja pa le primeroma našteje kriterije, ki jih lahko delodajalci upoštevajo ob ureditvi tega vprašanja v podjetniških kolektivnih pogodbah oziroma splošnih aktih (tretji odstavek 73. člena KPGIT, ki se je uporabljala do 31. 12. 2024 oziroma drugi odstavek 75. člena KPGIT, ki se uporablja od 1. 1. 2025). Način delitve napitnine se tako določi v podjetniški kolektivni pogodbi, tožniku pa napitnina glede na Prilogo št. 5 PKP ne pripada.
Delodajalec odgovarja delavcu za škodo, ki mu je povzročena pri delu ali v zvezi z delom, oziroma za škodo, ki mu jo povzroči delodajalec s kršenjem pravic iz delovnega razmerja po splošnih pravilih civilnega prava (179. člena ZDR-1). Za nastanek odškodninske odgovornosti morajo biti izpolnjene vse predpostavke kumulativno, med drugim tudi protipravnost. Tožnik ni dokazal protipravnosti ravnanja toženke ne glede na ugotovljeno neskladnost ureditve načina delitve napitnin v Prilogi št. 5 PKP z ZIS in KPGIT.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00090335
KZ-1 člen 60, 62. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in razlogi - preklic pogojne obsodbe - razlogi za preklic pogojne obsodbe - odločitev, da se pogojna obsodba ne prekliče
V izreku sodbe sodišča prve stopnje, kljub tedaj obstoječi očitni zakonski možnosti preklica omenjene pogojne obsodbe v skladu z določbo člena 60 KZ-1 ter prvim odstavkom člena 62 KZ-1, sodišče o prej pravnomočni pogojni obsodbi ni odločilo, na kar upravičeno opozarja pritožnik, ter s tem zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka člena 371 ZKP v obliki nasprotja med izrekom in razlogi sodbe.
Sodišče prve stopnje se v izreku svoje sodbe nepravilno ni opredelilo do pravnomočnih pogojnih obsodb kljub temu, da je bilo z njimi seznanjeno in jih je vsaj deloma uporabilo tudi v obrazložitvi pri utemeljevanju izrečene zaporne kazni.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00090326
KZ-1 člen 54, 54/1, 204, 204/1, 204/2. ZKP člen 10, 293, 293/3, 357, 357-3.
ustavitev kazenskega postopka - nadaljevano kaznivo dejanje - pravnomočno razsojena stvar - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) - povezovalni elementi - čas storitve kaznivega dejanja
Vse navedene okoliščine tudi po presoji pritožbenega sodišča predstavljajo dejansko podlago za ugotovitev, da zatrjevani odvzem kave in suhomesnatih izdelkov brez plačila s strani obdolženega dne 26. 7. 2024 na škodo trgovine B. na C. cesti v D. v obliki dveh kaznivih dejanj tatvine po drugem v zvezi s prvim odstavkom člena 204 KZ-1 izkazuje tudi enoten psihični odnos obdolženca do zaporedoma izvrševane kriminalne dejavnosti z motivom koristoljubja, zato je utemeljeno zaključiti, da okoliščine, vezane na očitek dveh kaznivih dejanj tatvine po drugem odstavku v zvezi s prvim odstavkom člena 204 KZ-1, po kriteriju idem factum sodijo v konstrukcijo nadaljevanega kaznivega dejanja tatvine po prvem odstavku člena 204 KZ-1 po že pravnomočni sodbi.
Nadaljevano kaznivo dejanje tvorijo istovrstna kazniva dejanja premoženjske narave ne glede na to, ali predstavljajo temeljno, privilegirano ali kvalificirano obliko, v kolikor so podani še vsi drugi potrebni pogoji, ki izkazujejo enoten psihični odnos storilca do konituirane kriminalne aktivnosti (na primer glede na subjekt oškodovanca, sredstvo oziroma način storitve).
Časovni odstop očitanih kaznivih dejanj tatvine po drugem v zvezi s prvim odstavkom člena 204 KZ-1 od časa, v katerem je obdolženi A. A. storil nadaljevano kaznivo dejanje tatvine po prvem odstavku člena 204 KZ-1, pa čeprav naj bi bila očitana kazniva dejanja storjena na škodo trgovine B., bodisi na E. bodisi na C. cesti v D., z odvzemom suhomesnatih izdelkov ter izdelkov za dom oziroma osebno nego (zobne ščetke in pralni prašek) brez potrebnega plačila, predstavlja, kljub podanosti nekaterih povezovalnih pogojev s konstrukcijo nadaljevanega kaznivega dejanja v pravnomočni sodbi, tisto ključno dejansko okoliščino, ki omenjena tri kazniva dejanja tatvine po drugem v zvezi s prvim odstavkom člena 204 KZ-1 ločujejo od enotnega ravnanja obdolženega A. A. v času od 10. 7. 2024 do 29. 7. 2024, kot izhaja iz pravnomočne sodbe.
kaznovalni nalog - razveljavitev sodbe o kaznovalnem nalogu - ugovor zoper sodbo o kaznovalnem nalogu - preizkus obtožnega predloga - neznano prebivališče
Sodišče prve stopnje sodbo o kaznovalnem nalogu lahko razveljavi samo na podlagi ugovora obdolženca ali njegovega zagovornika. To pomeni, da ne more razveljaviti sodbe o kaznovalnem nalogu, če ugotovi, da sodbe ni mogoče vročiti obdolžencu, ker sodišče ne razpolaga s podatki o njegovem prebivališču, kot je to storilo sodišče prve stopnje v konkretnem primeru.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00090337
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 383, 383/1, 392, 392/1, 392/4. KZ-1 člen 251, 251/1, 251/3, 263, 263/1.
razveljavitev po uradni dolžnosti - predmet obtožbe - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe - kaznivo dejanje sprejemanja daril za nezakonito posredovanje - kaznivo dejanje ponarejanja listin
Ko je namreč sodišče prve stopnje spoznalo, da na podlagi razpoložljivih dokazov ni moglo ugotoviti obdolženčevega namena izkoristiti svoj domnevni vpliv na uradne osebe Finančnega urada Maribor in posredovati, da se zoper davčnega zavezanca davčna izvršba ne opravi, ko je od B. B. zahteval in sprejel denarno nagrado, kot mu je očitala obtožba, je ponudilo obrazložitev v smislu kaznivega dejanja goljufije, ki pa obdolženca po pravnomočni obtožnici ni obremenjevalo.
V prvostopenjski ponujeni obrazložitvi pa je s tem, ko je sodišče prve stopnje dejansko utemeljevalo (ne)obstoj zakonskih znakov kaznivega dejanja, ki sploh ni bilo predmet pravnomočne obtožbe, prepoznati nasprotje med izrekom in obrazložitvijo sodbe, ki pomeni bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, katere pritožbeno sodišče ne more sanirati. Ker je sodišče prve stopnje vezano na izrečeno in javno razglašeno sodbo, mora biti obrazložitev pisne sodbe skladna z izrekom razglašene sodbe in se ne more osredotočati na kaznivo dejanje, ki v (pravnomočne) inkriminirane očitke sploh ni zajeto.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00090452
KZ-1 člen 20, 20/2, 205, 205/1, 205/1-1.
velika tatvina - načelo kontradiktornosti - prepis zvočnega posnetka - video posnetek kot dokaz - identiteta storilca
Prepisi zvočnih posnetkov se vročajo na utemeljeno zahtevo strank (šesti odstavek 314. člena ZKP), katere pa pritožnik (ki niti ni stranka v postopku) ni podal.
Za izrek obsodilne sodbe se zahteva najvišji dokazni standard v kazenskem postopku, to je sodnikovo prepričanje o krivdi obdolženca (drugi odstavek 3. člena ZKP), ki mora biti onkraj razumnega dvoma (beyond reasonable doubt).
zastaranje - zastaranje pregona - splošni zastaralni rok - prekršek stanja - beneficium cohaesionis - stabilna ureditev notranjega upravljanja - preizkus po uradni dolžnosti - hitri postopek o prekršku - odločanje prekškovnega organa - odločba o prekršku - pritožba prekrškovnega organa - odločanje o zahtevi za sodno varstvo - odločanje sodišča - absolutno zastaranje
Prekršek po 19. točki prvega odstavka 396. člena ZBan-3 je storjen, če banka ni vzpostavila ureditve notranjega upravljanja v skladu s 148. členom tega zakona. Prekrškovna norma torej inkriminira stanje nevzpostavitve ureditve notranjega upravljanja v skladu s 148. členom ZBan-3. Vzdrževanje tega stanja ni zakonski znak prekrška, temveč je prekršek storjen že z nastankom protipravnega stanja kot prepovedane posledice.
Glede prekrškov stanja velja, da so ti dokončani in zato storjeni že z nastankom protipravnega stanja kot prepovedane posledice, zaradi česar čas, ko prekrškovni organ ugotovi kršitev (obstoj protipravnega stanja), za določitev časa storitve tovrstnih prekrškov ni relevanten.
Sodišče prve stopnje mora po uradni dolžnosti poseči v izpodbijano odločbo o prekršku tudi v delu, ki se nanaša na (vse ali nekatere) sokršitelje, če pri njenem preizkusu ugotovi, da je za vse od njih podan obstoj katerega od razlogov iz drugega odstavka 62.a člena ZP-1, med katerimi je tudi razlog iz 3. alineje prvega odstavka 62.a člena ZP-1, tj. zastaranje pregona.
ZPrCP člen 35, 35/1, 35/5. ZP-1 člen 66, 66/2, 159.
zahteva za sodno varstvo - uporaba mobilnega telefona med vožnjo - zakonski znaki prekrška - konkretizacija okoliščin - nedovoljen pritožbeni razlog - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - bistvena kršitev določb postopka o prekršku - izvajanje dokazov - vezanost na ugotovljeno dejansko stanje
Uporaba telefona se lahko odraža tudi kot vpogledovanje na zaslon telefona zaradi branja oziroma preverjanja obvestil aplikacij, stanja naprave, prejetih sporočil in podobno. S tem, ko je prekrškovni organ storilcu očital, da je imel pogled usmerjen v zaslon mobilnega telefona, je ustrezno konkretiziral aktivno uporabo mobilnega telefona, saj logično in izkustveno posameznik na zaslon mobilnega telefona pogleduje oziroma gleda zaradi pridobitve določene informacije, to pa že pomeni uporabo telefona in ob hkratnem vplivu na vidno zaznavanje predstavlja ravnanje, ki se ga je voznik ob upoštevanju prvega odstavka 35. člena ZPrCP dolžan vzdržati.
OZ člen 70, 70/1, 311, 633, 633/2, 633/3, 634, 634/1, 634/2, 635, 635/1, 637, 639, 639/3, 642, 642/3, 660, 662, 662/1, 663, 663/1, 663/2, 1050. ZVPot člen 37c. ZPP člen 309a, 337, 337/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-15, 340, 341, 353.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - konkretizacija pritožbenih očitkov - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nedovoljen dokaz - gradbena pogodba o izvedbi del - napake gradnje - materialnopravno upravičenje - jamčevalni zahtevki glede opravljenih del - rok za uveljavljanje jamčevalnega zahtevka - obseg odvetnikovega pooblastila - nedovoljene pritožbene novote - odprava napak po drugem izvajalcu - pogoji za pobot terjatev - pravica izvajalca do plačila - skopa trditvena podlaga - materialnopravne določbe - pravilna ugotovitev dejanskega stanja - zmotna uporaba materialnega prava po ZPP
Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da ta listina vsebuje "dogovor o odpravi napak z dne 26.10.2022" in ta dogovor vsebuje materialno upravičenje, ki je pravna osnova za tožbeni zahtevek v tem postopku.
Sodišče druge stopnje sicer ne pritrjuje razlagi sodišča prve stopnje o podrejanju tega dogovora določbam materialnega prava, ki bi bile izven določb gradbene pogodbe (izvensodna poravnava, 266. člen OZ). Med pogodbenimi strankami je bila dogovorjena gradbena pogodba (izgradnja novogradnje stanovanjskega objekta), zato zanjo veljajo primarno določbe OZ, ki se nanašajo nanjo.
Okoliščina, da je bil predmet izpolnitvenega ravnanja izgradnja nove stavbe, je bistveni razlikovalni znak, ki izključuje uporabo določb Zakona o varstvu potrošnikov, zato so napačni razlogi sodišča prve stopnje, ki se sklicuje na določbo 37.c člena in razlago v sodni praksi. Z novelo ZVPot-F je bila v ta zakon prenesena Direktiva 2011/83/EU z dne 25.10.2011 (2. točka 1.a člena ZVPot). V skladu s 3. členom navedene Direktive pa se ta ne uporablja za: "(e) za izgradnjo, pridobitev ali prenos nepremičnine ali pravic na nepremičnini; (f) za izgradnjo novih stavb, bistveno spremembo namembnosti obstoječih stavb in najem stanovanjskega objekta za bivalne namene".
Kot je bilo pojasnjeno, in kot je razvidno iz obrazložitve izpodbijane sodbe, je sodišče prve stopnje štelo, da je iz navedb tožnika v tožbi v celoti razviden dejanski stan (okvir) zadeve, na podlagi katerega tožnik zahteva plačilo odškodnine, da pa dejanja, katera očita drugemu tožencu, niso protipravna, česar tožnik ne bi mogel odpraviti z dopolnitvijo navedb v okviru istega dejanskega stanu.