stvarna pristojnost sodišča - določitev vrednosti spornega predmeta - podatki gurs - ugotovitev vrednosti nepremičnine - vrednotenje nepremičnin
V obravnavani zadevi je po ugovoru tožencev sodišče pravilno opravilo svojo korekturno dolžnost po tretjem odstavku 44. člena ZPP, saj se je postavilo vprašanje o stvarni pristojnosti. Tožnik v obravnavani zadevi podaja stvarnopravni zahtevek, pri čemer zahteva, da se pri več nepremičninah njegov lastniški delež zaradi priposestvovanja, poveča iz 1/4 na celoto, torej za ¾. Glede na vsebino tožbenega zahtevka je pravilna določitev vrednosti, ki sledi vrednosti nepremičnin na podlagi javno dostopnih podatkov GURS. Pri presoji teh vprašanj je sodišče prve stopnje sledilo ustaljeni sodni praksi, ki poudarja, da so podatki GURS, ki so vsem javno dostopni, hiter in primeren način za ugotavljanje pravilnosti vrednosti spora.
ZIKS člen 145, 145a, 145b, 145b-2, 145b-3, 145č. ZDen člen 26, 26/1, 27, 27/1, 27/10. ZNP člen 40, 40/1, 42, 139. ZPP člen 286-b, 286b/1, 300, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 365-2.
vrnitev gozda - odškodnina - pasivna legitimacija - zavezanec za vrnitev - zavezanec za plačilo odškodnine - odškodnina zaradi manjvrednosti nepremičnine - nepravdni postopek - stroški postopka - vrnitev premoženja - stroški nepravdnega postopka - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS - ZIKS
Pritožbeno sodišče pritrjuje materialnopravnemu zaključku sodišča prve stopnje, da nasprotna udeleženka (RS) za vračilo gozda in plačilo odškodnine v obravnavani zadevi glede na določbe ZIKS in ZDen ni pasivno legitimirana. Po 2. točki 145.b člena ZIKS je namreč zavezanec za vrnitev gozdov v lasti RS Sklad. Tudi po prvem odstavku 27. člena ZDen, ki se glede na prvi odstavek 145.a člen ZIKS smiselno uporablja, je Sklad zavezanec za vračilo podržavljenih kmetijskih zemljišč, gozdov in nadomestnih zemljišč.
Vrhovno sodišče RS je v sklepu II Ips 83/2018 z dne 19. 7. 2018 že zavzelo stališče, da je zavezanec za plačilo (oziroma doplačilo) odškodnine lahko le isti subjekt, kot je zavezan za vračilo same (manjvredne) nepremičnine. Pojasnilo je, da je odškodninski zahtevek po 26. členu ZDen akcesoren obveznosti vračila nepremične v naravi in da gre za doplačilo, namenjeno popolni restituciji upravičenca, ki mu je bila v naravi vrnjena nepremičnina, ki je dejansko vredna manj od nepremičnine, ki mu je bila zaplenjena. Ker je torej nepremičnina, ki je predmet konkretnega predloga za vračilo, gozd v lasti RS, je zavezanec za vrnitev Sklad (2. točka 145.b člena ZIKS in prvi odstavek 27. člena ZDen v zvezi s prvim odstavkom 145a. člena ZIKS). Sklad pa je tudi zavezanec za plačilo odškodnine zaradi zmanjšane vrednosti gozda zaradi izseka (prvi odstavek 26. člena ZDen v zvezi s prvim odstavkom 145a. člena ZIKS).
sklep o prekinitvi zapuščinskega postopka - napotitev dedičev na pravdo - oseba, katere pravica je manj verjetna - uničena, izgubljena, skrita ali založena oporoka - rekonstrukcija oporoke - obličnost oporoke - fotografija - fotokopija
Glede na dejstvo, da oporočni dedič trdi, da je oporoka založena, ima pa fotokopijo, bi sodišče prve stopnje moralo prekiniti postopek in mu dati možnost, da dokazuje pravno relevantna dejstva iz 77. člena ZD. Oporočni dedič bo moral v pravdnem postopku dokazovati, da ima oporoka, ki je bila po naključju ali z dejanjem koga drugega izgubljena ali založena, bodisi po oporočiteljevi smrti bodisi pred njegovo smrtjo, toda brez njegove vednosti, učinek veljavne oporoke, in da je bila sestavljena v obliki, ki jo predpisuje zakon, ter dokazati njeno vsebino. Šele nato, ko (če sploh) bo na zahtevo oporočnega dediča oporoka rekonstruirana, bo lahko prišlo do spora o njeni veljavnosti in s tem podlagi za napotitev zakonitih dedičev na pravdo. Do tega trenutka oporoka namreč še ne obstoji.
naknadno predloženi dokazi v sporih majhne vrednosti - prekluzija v postopku v sporih majhne vrednosti - spor majhne vrednosti - sečnja v gozdu
Pravilno sodišče prve stopnje ni upoštevalo listin predloženih na tretjem naroku, o slednjem pa ima ustrezne razloge v 8. točki obrazložitve. V postopku v sporih majhne vrednosti mora tožeča stranka navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi, tožena stranka pa v odgovoru na tožbo (451. člen ZPP).
začasna ureditev stikov - sprememba ureditve stikov - stiki v korist otroka - izvajanje starševske skrbi
Z izdano začasno odredbo bosta tako starša vedela, kdaj je otrok pri materi, kdaj pri očetu in kateri od njiju je takrat tisti, ki mora poskrbeti za otroka in ki bo v celoti vršil nadzor nad izpolnjevanjem zahtev izobraževalnega procesa. Nasprotna udeleženka s pritožbenimi navedbami, ki se osredotočajo na nezadostne starševske kapacitete predlagatelja, ne uspe omajati utemeljenosti odločitve glede začasnega režima stikov, ki jih otrok z udeležencema preživlja izmenjaje tedensko.
zavrnitev tožbenega zahtevka - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - pogodba o dosmrtnem preživljanju - ničnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju - ničnost oporoke - uveljavljanje ničnosti - tožbeni zahtevek na razveljavitev oporoke - razveljavitev oporoke zaradi oporočiteljeve nesposobnosti - izvedensko mnenje - alkoholizem - sposobnost razumeti posledice svojih dejanj - sposobnost oblikovanja svobodne volje
Bistveno je namreč zapustnikovo duševno stanje ob sestavi oporoke in sklenitvi pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Ker sta bila oba pravna posla sklenjena pri pravnih strokovnjakih, ki sta ob zaslišanju potrdila, da je bil zapustnik zbran, bister in luciden ter napak volje ni bilo zaznati, kar je skladno tudi z zabeležkami zdravnikov iz tega obdobja in z izvedeniškim mnenjem, je sodišče dokaz z dodatno dopolnitvijo izvedeniškega mnenja utemeljeno zavrnilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00084881
OZ člen 15, 18, 86, 99. SPZ člen 48. ZPP člen 185.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - pogodba o priznanju lastninske pravice - zahtevek za ugotovitev ničnosti - izpodbojni zahtevek - razveza pogodbe - sposobnost razsojanja - skrb za zapustnika - aleatornost - okoliščine konkretnega primera - navidezna darilna pogodba - napake volje - soglasje volj o bistvenih sestavinah pogodbe - nasprotovanje prisilnim predpisom, moralnim in etičnim načelom - obstoj ustnega dogovora - izpolnitev dogovora - vlaganja v nepremičnino - obstoj pogodbene podlage - dejanska etažna lastnina - neizpolnjevanje pogodbe - nedovoljena sprememba tožbe - hitrost in ekonomičnost postopka - izvedba dokaznega postopka - sodba presenečenja
V konkretnem primeru je treba pogoj aleatornosti presojati ne samo od sklenitve pogodbe dalje do zapustnikove smrti, ampak od toženkine skrbi za očeta vse od leta 2015 dalje, ko je utrpel srčni infarkt in je prišlo do srčnega popuščanja. To obdobje sta toženka in oče v pogodbi o dosmrtnem preživljanju posebej opredelila v točki g) 1. člena. Upoštevati je treba, da je bil očetov nagib za sklenitev pogodbe tudi toženkina skrb za mater v času njene nepokretnosti in bolezni od novembra 2018 do njene smrti v maju 2019, ter sta tudi to okoliščino v točki f) 1. člena pogodbe natančno, dobesedno po posameznih opravilih opredelila.
V primeru presoje pogodbe o dosmrtnem preživljanju so zato okoliščine vsakokratnega primera izredno pomembne in jih ni mogoče poenostavljeno aplicirati na druge zadeve iz sodne prakse.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 20, 20/1, 20/3. Protokol 1 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 1. ZPIZ-2 člen 41, 42, 42-2, 63.
invalidska pokojnina - gostota pokojninske dobe - invalid I. kategorije invalidnosti - posebna pokojninska doba - Bosna in Hercegovina
Posebna doba, ki se nanaša na čas služenja v oboroženih silah BiH, se skladno z njihovo zakonodajo upošteva le v BIH.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 10, 10-1, 20. ZPIZ-2 člen 41, 42, 43, 44.
invalid II. kategorije invalidnosti - sorazmerni del pokojnine - invalidska pokojnina - pokojninska doba - mednarodni sporazum o socialnem zavarovanju
Doba, ki jo je tožnik dopolnil s služenjem v vojski v Republiki Srbski, ni izenačena z zavarovalno dobo, za katero je značilno plačilo prispevkov, temveč gre za dobo, ki se všteva v pokojninsko dobo le v državi, v kateri je priznana.
Za presojo, ali je dejansko prišlo do zlorabe in izigravanja prisilnih predpisov, je pravno relevantno, kako je dejansko potekalo delo tožnice, ali se je dejansko izobraževala ali pa je opravljala redno delo ter ali je plačilo v višini minimalne plače res predstavljalo kadrovsko štipendijo, ali pa je šlo za prikrito plačilo za opravljanje dela.
povrnitev pravdnih stroškov - povod za tožbo - nasprotovanje tožbenemu zahtevku - pripoznava tožbenega zahtevka - načelo uspeha v pravdi - načelo krivde - izjema od splošnega pravila
Osnovni pogoj za uporabo 157. člena ZPP ni podan, saj so se toženci v odgovoru na tožbo spustili v obravnavo in šele naknadno na tretjem naroku pripoznali tožbeni zahtevek. O stroških postopka je zato treba odločiti ob upoštevanju določbe 154. člena ZPP. Ker je bilo s pripoznavo tožbenemu zahtevku ugodeno, so toženci tisti, ki morajo povrniti tožnikoma njune pravdne stroške.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovori zoper sklep o dovolitvi izvršbe - delno izpodbijanje odločbe - obrazložen ugovor - delno plačilo terjatve - odgovor na ugovor - zavrnitev ugovora zoper sklep o izvršbi
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je dolžnik sklep o izvršbi (delno, glede izterjave 70,00 EUR) obrazloženo izpodbijal samo v delu, v katerem je za izterjavo v sklepu o izvršbi navedene terjatve dovoljena izvršba, ne pa tudi v delu, v katerem mu je bilo naloženo, naj terjatev plača. Sodišče prve stopnje zato ni imelo podlage, da bi ravnalo po drugem odstavku 62. člena ZIZ in sklep o izvršbi razveljavilo in postopek nadaljevalo kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, kot se zavzema pritožba, ampak je z ugovorom v skladu s tretjim odstavkom 62. člena ZIZ pravilno postopalo kot v postopku o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSC00084487
DZ člen 157, 160, 160/, 161, 171, 171/5.
začasna odredba v sporih iz razmerja med starši in otroki - omejitev starševske skrbi - izvajanje starševske skrbi
Ukrepi za varstvo koristi otroka, med katere sodijo tako začasne odredbe kot ukrepi trajnejšega značaja, trajajo največ toliko časa, kot to določa DZ za posamezne ukrepe, razen če sodišče podaljša ukrep (tretji odstavek 160. člena DZ). Ob uradnem preizkusu, ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da lahko ukrep omejitve starševske skrbi traja največ 1 leto. Le v primeru, če sodišče odloči o ukrepu omejitve starševske skrbi skupaj z ukrepom odvzema otroka staršem ali ukrepom namestitve otroka v zavod, traja ukrep omejitve starševske skrbi največ 3 leta (peti odstavek 171. člena DZ).
Sodišče v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 89. člena ZDR-1 presoja v primeru poslovnega razloga prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Za presojo utemeljenosti so torej pravno odločilne zgolj naloge, ki izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi.
Prerazporeditve, kot je določena v 29. členu Kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti, veljavna zakonodaja ne ureja več. Skladno z 91. členom ZDR-1, ki se nanaša na odpoved pogodbe s ponudbo nove, mora delodajalec delavcu, ki mu je skupaj z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi podana ponudba nove, ponuditi ustrezno zaposlitev.
ZIZ člen 188, 188/2, 189, 192, 192/2, 192/4. ZZK-1 člen 89.
izročitev nepremičnin kupcu - pridobitev lastninske pravice na javni dražbi - izpraznitev in izročitev nepremičnin - sklep o domiku - rok za izselitev dolžnika
V skladu s četrtim odstavkom 192. člena ZIZ sodišče nepremičnino kupcu izroči šele po pravnomočnosti sklepa o izročitvi. Ker je šele pravnomočen sklep o izročitvi podlaga za pridobitev lastninske pravice kupke na prodanem solastnem deležu nepremičnine, lahko šele tedaj nastane obveznost dolžnice, da se izseli iz prodane nepremičnine, za bivanje v kateri zaradi prenehanja (so)lastninske pravice nima več pravne podlage. Rok za izselitev dolžnice iz nepremičnine, ki ga mora sodišče v sklepu o izročitvi določiti na podlagi drugega odstavka 192. člena ZIZ, lahko zato začne teči šele po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine in ne že z vročitvijo še nepravnomočnega sklepa o izročitvi dolžnici. Poleg tega dolžnici, glede na to, da je bil prodan le dolžnici lasten polovični delež na nepremičnini, medtem ko je druga polovica nepremičnine v lasti tretje osebe, ob ustrezni uporabi določbe drugega odstavka 192. člena ZIZ ni mogoče naložiti, da nepremičnino upniku izroči prosto vseh stvari in oseb, temveč zgolj, da iz nepremičnine izprazni svoje stvari in se iz nje izseli.
stroški postopka - obrazložen dopis - pripravljalna vloga - nagrada za zastopanje na naroku
Utemeljen je pritožbeni očitek o nepravilnem priznanju nagrade za zastopanje na naroku dne 27. 3. 2024, sklicujoč se na 3.a točko tarifne številke 16 OT, zaradi česar bi sodišče namesto priglašenih 100 točk moralo priznati 300 točk.
Vlogo z dne 27. 6. 2024 je potrebno opredeliti kot obrazložen dopis. Niti po obsegu niti po vsebini je ni mogoče vrednotiti kot pripravljalno vlogo iz 2. točke 15. tarifne številke OT in vrednotiti z 225 točkami.
poprava napak v izreku sodbe - poprava sodbe - očitna pisna napaka - napaka v izreku prvostopenjske odločbe
Institut poprave sodbe, s pravno podlago v 328. členu ZPP, je načeloma res namenjen odpravi očitnih pisnih napak, ki jih zagreši sodišče, ne stranka. Izjemoma pa je z razlogi ekonomičnosti in smotrnosti, v povezavi s strankino pravico do sodnega varstva, mogoče utemeljiti odpravo napake, ki jo izvorno (z zapisom v tožbenem predlogu) zagreši stranka, sodišče pa ponovi v izreku sodbe.
Ob običajnem teku stvari oziroma, če v vmesnem času zastaranje ne bi bilo delno zadržano, bi 10-letni absolutni zastaralni rok potekel za terjatve po odločbah iz seznama izvršilnih naslovov najkasneje dne 8. 4. 2024 (izvršljivost je nastopila dne 8. 4. 2014, predlog za izvršbo je bil vložen dne 4. 6. 2024). Vendar pa je pri tem potrebno upoštevati, da je bilo v tem času zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni SARS-COV-2 (Covid-19) v Republiki Sloveniji zastaranje delno zadržano.