ZPP člen 316, 316/1, 343, 343/4. ZFPPIPP člen 301, 301/2, 408, 408/2, 409, 409/1, 410, 410/1, 410/2.
priznanje terjatve v stečajnem postopku - terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti - odpust obveznosti - pravni učinki odpusta obveznosti - končanje postopka osebnega stečaja po odpustu obveznosti - nadaljevanje pravdnega postopka, prekinjenega zaradi uvedbe stečajnega postopka - sodba na podlagi pripoznave - postopek s pritožbo - pravni interes za pritožbo
Priznanje terjatve v stečajnem postopku je mogoče primerjati z institutom pripoznave terjatve v pravdnem postopku (prvi odstavek 316. člena ZPP), kar pomeni, da je s sklepom o preizkusu terjatev odločeno o zahtevku z učinkom pravnomočnosti. Drugačne odločitve s pritožbo tožena stranka tako ne more doseči.
Ob zgoraj navedenem se izkaže, da odpust obveznosti na vtoževano terjatev učinkuje. Zato tožena stranka tudi iz tega razloga nima več pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijano sodbo.
V konkretnem primeru ni dvoma, da pritožba, na katero se nanaša izpodbijani sklep, s strani pritožnika ni podpisana. Pritožnik v pritožbi oddajo nepodpisane pritožbe opravičuje s svojo nepazljivostjo, saj naj bi podpisan izvod pomotoma ostal pri njem, kar pa ne more biti podlaga za spremembo izpodbijane odločitve. ZPP namreč nepodpisanost pritožbe sankcionira ne glede na razlog zaradi katerega je do tega prišlo. Edino izjemo predstavlja položaj, v katerem je do vložitve nepopolne pritožbe prišlo zaradi napačnega ali pomanjkljivega pravnega pouka, česar pa pritožnik ne trdi.
ZPP člen 154, 339, 339/2, 339/2-14. ZIZ člen 38, 38/6.
nepravilna vročitev - predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - absolutna bistvena kršitev določb postopka - notranje nasprotje v obrazložitvi izpodbijane sodbe - nemožnost preizkusa sklepa - odmera izvršilnih stroškov po merilu uspeha
Sodišče prve stopnje je glede nosilnih razlogov zapadlo v notranje nasprotje, ko kot odločilno okoliščino izpostavlja oštevilčenje vhodov stanovanjskega bloka v letu 2009 kot tisti trenutek, od katerega je bilo mogoče opraviti pravilno vročitev dolžniku, nato pa za sklepe, ki so bili izdani v letu 2009 in kasneje zaključi, da pravilna vročitev dolžniku na istem naslovu, kjer je imel poštni predalčnik in prevzemal pisanja, ni bila mogoča. Navedena nejasnost razlogov je takšna, da ne dosega ustreznega standarda obrazloženosti. Takšna obrazložitev ne dosega časovne koherence in je nelogična. Dodatno je pomanjkljiva tudi zato, ker manjkajo razlogi o učinku opravljanja vročitve na delovnem mestu, ki ga sodišče prve stopnje zatrjuje, nato pa ne pojasni njegovega uspeha.
zapuščinski postopek - spor o obsegu zapuščine - napotitev dedičev na pravdo - izločitveni zahtevek - prispevek k nastanku skupnega premoženja - ugotovitev skupnega premoženja - umik tožbe
Pritožbena teza, da je bil sporen le ½ zapustnikov delež nepremičnine s parc. št. 918/3, k. o. ... (hiša na naslovu ...), medtem ko polovica hiše nesporno predstavlja pritožničin delež, je zmotna. Iz sodne poravnave v zadevi II P 834/2015 z dne 5. 10. 2016 namreč ne izhaja, da se nanaša le na zapustnikov ½ delež in ne na celotno nepremičnino. Pritožnica je tožbo iz naslova njenega (so)prispevka k skupnemu premoženju, pridobljenem v zakonski zvezi z zapustnikom, umaknila, pri tem pa iz sodne poravnave nikakor ne izhaja, da se je poravnava nanašala le na zapustnikov delež in da z njene strani zatrjevan polovični delež ni sporen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00030298
ZPP člen 8, 285, 286, 286/3, 286a, 286a/5. OZ člen 552. ZD člen 112, 112/2. Sodni red (1995) člen 223.
pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja - nujni delež - pravica do nujnega deleža - izročilna pogodba - pravna narava pogodbe - neodplačnost pogodbe - soglasje zakonca - pogodbeno materialno pravo - oblikovanje tožbenega zahtevka - trditveno in dokazno breme - prekluzija - razpravno načelo - materialno procesno vodstvo - pravočasno navajanje dejstev in dokazov - pravica do izjave - sodelovanje stranke v postopku
Sodišče prve stopnje je tožnico kljub njenim težavam s sluhom brez večjega truda zaslišalo, tožnica pa je na zastavljena vprašanja povsem smiselno odgovarjala. Glede na to, da ob svojem zaslišanju ni navajala, da slabo sliši ali da ne razume vprašanj, takšna pripomba pa ne z njene strani ne s strani njenega pooblaščenca ni bila podana niti ob zaslišanju toženke, ugotovljene okoliščine ne vzbujajo dvoma v tožničino zmožnost spremljanja in razumevanja obravnave.
Okoliščina, da je sodišče prve stopnje šele v kasnejši fazi postopka zavzelo pravilno stališče o učinku prekluzije, pomeni, da je sámo preprečilo relativno bistveno kršitev postopka, s katero bi bila obremenjena sodba, če tega ne bi storilo.
Po stališču pravne teorije, ki ji pritrjuje tudi sodna praksa, in na katero se opira tudi izpodbijana sodba, je zakonec izročitelja lahko upoštevan na dva načina: bodisi tako, da prejme del izročenega premoženja, bodisi da se strinja z izročitvijo, ne da bi prejel izročiteljevo premoženje. V obeh primerih nastopa kot stranka pogodbe in mora biti zato podano njegovo soglasje (strinjanje) z njeno vsebino.
Ker je tožnica kot izročiteljeva žena s pristopom k izročilni pogodbi z njeno vsebino soglašala, čeprav premoženja sama ni prejela, stanovanja, ki je bilo predmet izročitve, ni mogoče šteti za darilo in ni mogoče zahtevati njegove vrnitve v zapuščino.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00031041
ZIZ člen 15, 272, 272/2, 272/2-1.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - ničnost darilne pogodbe - ugotovitev ničnosti darilne pogodbe - verjetnost obstoja terjatve - predpostavke za izdajo začasne odredbe - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - objektivna nevarnost - nasprotovanje moralnim načelom
Tožnica je s stopnjo verjetnosti izkazala, da med toženima strankama sklenjena darilna pogodba nasprotuje moralnim načelom, ker je bila sklenjena z namenom izogniti se poplačilu terjatve na povračilo vlaganj, ki jo ima tožnica zoper toženca. O vsebini podlage za sklenitev navedene darilne pogodbe je sodišče pravilno sklepalo na podlagi ugotovitve, da je bila tožba tožnice na povrnitev vlaganj vložena sredi leta 2013, medtem ko je bila sporna darilna pogodba sklenjena v decembru 2013, iz česar sledi, da je bilo tožencu oziroma bi mu moralo biti že takrat jasno, da bo tožnica vsaj delno s tožbenim zahtevkom uspela, ter dejstva, da si je toženec na nepremičnini zadržal pravico osebne služnosti stanovanja ter prepoved obremenitve in odtujitve v svojo korist.
procesne predpostavke za odločanje - predlog za ureditev meje - nepopoln predlog - poziv sodišča - navedba udeležencev - vročanje pisanj - naslov stranke - sporočitev dolžnikovega naslova - neznano prebivališče toženca - začasni zastopnik
Da lahko nepravdno sodišče začne z vsebinsko obravnavo predloga, mora biti ta formalno popoln. To med drugim pomeni, da morajo biti vsi udeleženci postopka tako označeni, da jim je mogoče vročiti sodna pisanja. Kot je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje v pozivnem sklepu z dne 25. 2. 2019, bi moral predlagatelj, če ne more sporočiti pravilnega naslova nasprotnega udeleženca, predlagati postavitev začasnega zastopnika skladno z 82. členom ZPP, ki se v nepravdnem postopku uporablja na podlagi 37. člena ZNP. Predlagatelj na poziv sodišča sploh ni odgovoril. Tako niso bile podane predpostavke za vsebinsko obravnavo predloga in je odločitev o zavrženju predloga na podlagi 108. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP materialnopravno pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00029900
ZTLR člen 24, 25, 25/1, 25/5. ZVEtL-1 člen 43. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
izločitev iz zapuščine - priposestvovanje - priposestvovalna doba - gradnja na tujem svetu - pridobitev lastninske pravice - dobrovernost - posest - dobrovernost graditelja - pridobitev lastninske pravice na originaren način - dogovor o skupni gradnji - nova stvar - funkcionalno zemljišče k stavbi - pripadajoče zemljišče - obseg pripadajočega zemljišča - vlaganja v nepremičnino
Za presojo utemeljenosti postavljenega zahtevka na podlagi pravil o gradnji na tujem svetu ni pravno pomembno, ali je bil tožnik dobroveren ali nedobroveren graditelj.
Dogovor o skupni gradnji izključuje uporabo določb o izvirni pridobitvi lastninske pravice. Bistvo ugovornih navedb tožencev je, da se je (z)gradila strojna lopa za potrebe kmetije tožnikove družine (v režiji in pretežno z denarnimi sredstvi staršev tožnika). Nato pa se je, na prošnjo tožnika, na podlagi skupnega dogovora in s skupnimi sredstvi, ta nadgradila za potrebe stanovanja tožnika. Navedba tožencev, da je šlo pri tem za pomoč tožniku, da (začasno) reši svoj stanovanjski problem, same narave gradnje ne spreminja. Na podlagi teh trditev tožencev zato (še) ni mogoče zaključiti, da je njihov ugovor, da je bil objekt zgrajen na podlagi skupnega dogovora ter s skupnim prizadevanjem in finančnimi prispevki zemljiškoknjižnega lastnika in preostalih članov družine, neutemeljen.
Ne glede na ugotovitev, da je tožnik v staro delavnico vzidal veliko okno, v njej ometal stene in strope, in s temi deli omogočil, da je bila stara zgradba primerna za opravljanje dejavnosti, obseg in narava opravljenih del ne omogočata zaključka, da se je s tem spremenila identiteta zgradbe. Gre zgolj za adaptacijska dela. Z vlaganji tožnika v staro delavnico torej ni nastala nova stvar.
IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00029889
URS člen 2, 23, 158. ZIZ člen 17, 38, 38/5, 55, 55/1, 56, 56/1, 56/2, 71, 71/1, 71/1-5, 76, 76/1. ZPP člen 3, 3/3, 319. ZN člen 4. OZ člen 1057.
neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - soglasje z neposredno izvršljivostjo - kredit v CHF - ničnost - ugovor nepoštenih pogodbenih pogojev - ugovor dolžnika po izteku roka - načelo pravnomočnosti - razmerje med pravdnim in izvršilnim postopkom - učinkovito sodno varstvo - varstvo potrošnikov po evropskem pravu
V obravnavani zadevi je sklep o izvršbi že pravnomočen, kar pomeni, da veže stranke in sodišče. Tudi v izvršilnem postopku se zasleduje trdnost oziroma nespremenljivost pravnomočno urejenih pravnih razmerij. Učinek pravnomočnosti preseže morebitne nepravilnosti pravnomočne odločitve, v katero je dopustno posegati le izjemoma z zakonsko omejenimi (izrednimi) pravnimi sredstvi.
Dolžnik je v ugovoru po izteku roka zatrjeval ničnost neposredno izvršljivega notarskega zapisa kreditne pogodbe, ki je izvršilni naslov v obravnavani zadevi. Kot potrošnik se je skliceval na ničnost nepoštenega pogodbenega pogoja o vezanosti kredita na tujo valuto švicarski frank (CHF), ki je zajet v obravnavanem notarskem zapisu. Sodišče druge stopnje ne vidi ovir, ki bi preprečevale dolžniku, da bi podal navedeni ugovorni razlog že v rednem ugovoru, ko sklep o izvršbi še ni imel učinkov pravnomočnosti. Tudi sam dolžnik tovrstnih ovir ni zatrjeval.
Sodišče prve stopnje ne daje ustrezne teže pravnemu pravilu iz 4. člena ZN, po katerem ima notarski zapis učinek izvršilnega naslova le, če je o obveznosti dopustna poravnava, poravnava pa ni dopustna o nični obveznosti. Pri tem sodišče prve stopnje ne upošteva, da je kot najpomembnejši zakonski pogoj zahtevano soglasje dolžnika z neposredno izvršljivostjo, s čimer je zakonodajalec učinek izvršilnega naslova vezal na procesno dispozicijo. Enako kot za ostale procesne dispozicije v civilnem postopku tudi za obravnavano procesno dispozicijo velja, da ta ne sme biti v nasprotju s prisilnimi predpisi materialnega prava. Sodišče prve stopnje po pojasnjenem preozko razume zakonske pogoje iz 4. člena ZN le v formalnem smislu, pri čemer neutemeljeno izpostavlja le obličnostne zahteve, čeprav je zakonodajalec jasno opredelil tudi že navedene vsebinske zahteve (varstva javnega reda). Pri tem daje načelu formalne legalitete dejansko pomen pravila (t. i. pristop "vse ali nič") namesto pomena načela, ki po svoji naravi dopušča mehčanje in srednjo pot prave mere (pri uravnoteženju varstva tudi drugih pravnih interesov in vrednot).
Sama narava izvršilnega postopka ne sme biti v nasprotju z (domačim) javnim redom. Javni red v okviru ustave, prisilnih predpisov in temeljnih moralnih načel varuje najpomembnejše vrednote in interese v družbi. Vsak civilni sodni postopek, še posebej pa tisti, v katerem se neposredno uporablja državna prisila, mora biti legitimiran s spoštovanjem prisilnih predpisov javnega značaja po uradni dolžnosti in vsebovati varovala, ki preprečujejo, da bi (domači) javni red lahko stranke s svojimi dispozitivnimi ravnanji (tudi procesnimi) zaobšli. Katerokoli civilno sodišče, ki tak poskus strank lahko zazna, ga mora preprečiti. Vsako izogibanje odgovornosti sodišča, da prepreči tovrstno kršitev javnega reda, lahko prepoznamo kot pomembno kršitev temeljnega ustavnega načela pravne države, izgrajene na vladavini prava (2. člen URS).
Odločitev izvršilnega sodišča glede na objektivne meje pravnomočnosti in okoliščino, da o (ne)poštenosti pogodbenega pogoja, zajetega v notarskem zapisu, presodi kot o predhodnem vprašanju, ni ovira, da pravdno sodišče o navedenem ponovno in dokončno odloči.
Izvršilno in pravdno sodno varstvo se ne izključujeta, ampak dopolnjujeta v zaključeno celoto učinkovitega sodnega varstva (tako pravic strank, kot tudi javnega reda).
O vlaganjih, ki jih je s takim dokaznim predlogom tožena stranka skušala dokazati, je že odločeno s pravnomočno sodbo. Pravnomočna sodba zavezuje tiste, na katere se nanaša in izključuje možnost ponovnega obravnavanja iste zadeve. Zato je odločitev o zavrnitvi dokaznega predloga z zaslišanjem tožene stranke pravilna že iz razloga, da je dejansko stanje, ki je pomembno za odločitev, dovolj pojasnjeno že na podlagi drugih izvedenih dokazov, neodvisno od konkretiziranosti dokaznega predloga z zaslišanjem tožene stranke. Sodišče prve stopnje se v ugotavljanje vlaganj, kot že pojasnjeno, ni moglo in ni smelo več spuščati, saj gre za pravnomočno razsojeno stvar (res iudicata).
napotitev na pravdo - prekinitev zapuščinskega postopka - pravica do dediščine - oporoka - veljavnost oporoke - pogoji za veljavnost oporoke - manj verjetna pravica dediča
Sodišče je na pravdo pravilno napotilo dediča, ki pisne oporoke zapustnika, ki se nahaja v spisu in je bila razglašena, ne priznava kot pristne in pravno veljavne, vendar ne navede in ne izkaže, zakaj naj bi bila oporoka neveljavna oziroma nepristna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00030411
OZ člen 82, 82/1. ZPP člen 214, 214/2.
pogodbeno dogovorjen pavšalni znesek - plačilo pavšala - ključ delitve - pravica do plačila - obseg opravljene storitve - obseg izvedenih del - trditveno in dokazno breme - izvedba projekta - uporaba pogodbenih določil, kot se glasijo - jasna pogodbena določila - jezikovna razlaga - neprerekana dejstva
Dogovor o pavšalu pomeni, da tožeči stranki ni treba niti trditi niti dokazovati konkretnih storitev in opravil, ki jih je opravila v okviru s strani tožene stranke priznanih storitev pri sodelovanju pri vodenju projekta in tehnično-tehnološki podpori ter komercialni spremljavi projekta, ker je namen v pogodbi dogovorjenega pavšala prav v tem, da tožeči stranki konkretnega obsega in vrste dela in storitev ni treba dokazovati.
Pravno podlago v zvezi z razlago določila 5. člena Pogodbe v delu, kjer je bila med pravdnima strankama dogovorjena oblika oziroma način podaje tožnikove odpovedne (odstopne) izjave, predstavljajo določila 82. člena OZ, pa tudi Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu še zlasti v prvem odstavku 13. člena, ki določa, da kadar zakon ali drug predpis določa pisno obliko, se šteje, da je elektronska oblika enakovredna pisni obliki, če so podatki v elektronski obliki dosegljivi in primerni za kasnejšo uporabo.
Po elektronskem sporočilu poslana izjava o odstopu od pogodbe toženki, ki pomeni trajen pisen zapis, pomeni pisno sporočilo v obličnosti, kot je bila dogovorjena v 5. členu Pogodbe. Izražena volja zakonitega zastopnika tožnika, kot pravne osebe, pomeni namreč izraženo voljo tožnika. Podatki o tožniku in njegovem zakonitem zastopniku (direktorju) v samem ES, ki so namenjeni preverjanju pristnosti podatkov samega sporočila in identifikacije podpisnika, pa se glede na določilo tretjega in desetega odstavka 2. člena ZEPEP štejejo za elektronski podpis podpisnika, ki ga je ustvaril (ali je v njegovem imenu in v skladu z njegovo voljo bil ustvarjen).
Glede na določbo tretjega odstavka 214. člena ZD v času, ko je bila opravljena zapuščinska obravnava, ni več šlo za sporazumno predložitev dogovora o delitvi dediščine. Dednega dogovora, ki ga dediči sklenejo, ni mogoče vnesti v sklep o dedovanju, če je v času odločanja postal sporen, saj v takem primeru ni mogoče govoriti o sporazumni predložitvi delitve in načina delitve. Zato sodišče spornega dednega dogovora z dne 21.8.2018 ne bo moglo povzeti v sklep o dedovanju. Poleg tega dedni dogovor ni bil sklenjen pred sodiščem sodno na zapisnik in potrjen s podpisom pred sodnikom. Sporazum o delitvi, ki je vnešen v izrek sklepa o dedovanju, ima v vsem učinek sodne poravnave (načelno pravno mnenje, občna seja VSS, 21. - 22.12.1983, Poročilo VSS 2/83, stran 31).
odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - prevajalske storitve - izgubljeni dohodek - vzročna zveza
Zaključek pritožnice, da je tožeča stranka od jeseni 2013 lahko opravljala delo prevajalke, je pravilen in temelji na listinski dokumentaciji v spisu, zato je vzrok za neprevajanje romana potrebno iskati izven sfere škode, ki jo je zakrivil zavarovanec tožene stranke.
stranska intervencija - priglasitev intervencije po pravnomočno končanem postopku
Iz spisa ne izhaja in tudi pritožnik ni izkazal, da bi bilo v konkretni pravdni zadevi vloženo izredno pravno sredstvo, temveč le, da je tožeča stranka vložila predlog za dopustitev revizije. Šele, če bo revizija dopuščena, bo lahko tožeča stranka vložila revizijo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00029967
OZ člen 190, 198.
prenehanje vznemirjanja lastninske pravice - neupravičena uporaba tuje stvari - uporaba tuje stvari v svojo korist - uporabnina - neupravičena pridobitev - prikrajšanje - obogatitev - vzročna zveza - trditveno in dokazno breme - pravni naslov - pravna podlaga
Med pravdnima strankama je spor o zahtevku tožnikov kot solastnikov nepremičnine zoper toženca, ki nista izkazala niti lastninske pravice niti druge stvarne ali pogodbene pravice do uporabe nepremičnine. V takšnem razmerju zadošča, da tožeča stranka zatrjuje in dokaže, da je izključna lastnica sporne nepremičnine in da jo tožena stranka brezplačno uporablja, pri tem pa za brezplačno uporabo nima pravne podlage. S tem zadosti svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu o obstoju prikrajšanja na eni strani in obogatitvi na drugi strani. Zmotno je zato stališče pritožbe, da tožniki zato, ker lahko tudi sami sporni del svoje nepremičnine (dovozno cesto) uporabljajo (skupaj s toženci), niso prikrajšani. Prav tako je neutemeljeno vztrajanje, da obogatitve tožene stranke ni mogoče denarno ovrednotiti, ker naj bi sporno dovozno pot lahko uporabljali (poleg tožnikov in toženk) tudi lastniki sosednjih nepremičnin.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razveljavitev sodne odločbe - kršitev načela neposrednosti - sklep o izločitvi dokazov - (ne)učinek res iudicata - zaslišanje prič na glavni obravnavi - drug kazenski postopek - možnost predlaganja dokazov - ni razlogov o odločilnih dejstvih - nejasni razlogi o odločilnih dejstvih - pomanjkljiva in neobrazložena dokazna ocena
Zato je sodišče prve stopnje tudi po oceni pritožbenega sodišča kršilo načelo neposrednosti, saj bi moralo samo na glavni obravnavi zaslišati navedene priče, ter nato oceniti njihove izpovedbe in na podlagi tega sprejeti odločitev.