pripor - neogibna potrebnost pripora za potek postopka - nadzorni ukrepi - milejši ukrep - prebivališče v drugi državi članici
Pri uspešni izvedbi kazenskega postopka šteje tudi njegova hitrost, ki je pri predlagani nadomestitvi pripora z obdolženčevim javljanjem na policijski postaji ali s hišnim priporom, z izvršitvijo v drugi državi članici EU, neprimerno manjša od hitrosti postopka v Sloveniji. Še zlasti, ker je takšna izvršitev v navedenem 13. poglavju Zakon o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami EU (v nadaljevanju ZSKZDČEU-1) odvisna od izpolnitve številnih pogojev, navajana možnost obdolženčevega prebivanja pri mami ali pri babici pa razdeljena celo na dve državi, ki lahko izvršitev kateregakoli od navedenih nadomestnih ukrepov tudi zavrneta.
sodniška služba - hitrejše napredovanje v višji sodniški naziv - Sodni svet - prosti preudarek - kriteriji
Vrhovno sodišče je v zvezi s kriteriji za napredovanje prvostopenjskega sodnika v višji sodniški naziv na istem sodniškem mestu že v sodbi U 3/2022 z dne 30. 8. 2022 (med drugim) izrecno poudarilo, da Sodni svet z 'ustreznim ovrednotenjem kriterijev iz prvega odstavka 28. člena ZSS, pomembnimi za posamezni tip napredovanja, upoštevaje pri tem merila iz drugega odstavka istega člena, soprispeva k izgrajevanju pričakovanih standardov opravljanja sodniške službe. Na ta način udejanja svoj del odgovornosti in skrbi za kakovost dela sodišč,' kar mu je zaupano z ZSSve. Ko zakon za odločanje o napredovanju določa, da ima Sodni svet prosti preudarek, mu s tem v okviru zakonsko očrtanega prostora presoje, upoštevaje načelo enakosti pred zakonom, omogoča, da v primeru izpolnjevanja formalnih zakonskih pogojev pretehta, ali je predlog za napredovanje utemeljen tako z vidika javnega interesa kot tudi z vidika upravičenega interesa posameznega sodnika za ustrezno poklicno napredovanje.
Da se ta vrsta napredovanja v resnici razlikuje od hitrejšega napredovanja na položaj sodnika svétnika in hitrejšega napredovanja v plačnih razredih, je potrdilo Vrhovno sodišče prav v citirani sodbi. Sodnik pridobi naziv višjega, zahtevnejšega sodniškega mesta, mimo javnega razpisa, v okviru katerega bi za pridobitev takega naziva moral izkazati najboljši rezultat v primerjavi z drugimi kandidati, ne da bi se preizkusil s sojenjem v zahtevnejših zadevah. S citirano sodbo je presodilo, da v tem primeru strožji pristop ni niti nezakonit niti diskriminatoren, saj ne gre za kršitev enakosti pred zakonom (14. člen Ustave RS), če se različni položaji obravnavajo različno.
Vrhovno sodišče je že večkrat izpostavilo, da je Sodnemu svetu z namenom uresničevanja njegove vloge kot državnega organa sui generis in skladno z delom njegove odgovornosti za stanje v sodstvu treba priznati pristojnost, da odloči, kateri izmed kriterijev iz prvega odstavka 28. člena ZSS so pomembnejši oziroma imajo večjo težo z vidika zahtev sodniškega dela in funkcije.
Vrhovno sodišče je že v sodbi U 3/2022 z dne 30. 8. 2022 podrobno pojasnilo, da koristi vpogleda v celotno sodniško kariero pred odločitvijo o napredovanju v neposredno višji sodniški naziv na istem sodniškem mestu iz razlogov pomena tovrstnega napredovanja pretehtajo morebitno poslabšanje položaja tistih sodnikov, ki ga lahko sproži tovrstni pregled.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00084244
KZ-1 člen 58, 58/1, 58/3, 58/4.
pogojna obsodba - izrek pogojne obsodbe - stranska kazen - prepoved vožnje motornega vozila - nevarna vožnja v cestnem prometu
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je kot glavno kazen izreklo denarno kazen, stransko kazen prepovedi vožnje motornega vozila pa je po vsebini izreklo v obliki pogojne obsodbe, ravnalo v nasprotju s pojmom in namenom pogojne obsodbe. Takšna odločitev vodi v položaj, ko se glavna kazen izvrši, stranska pa ne, kar je v nasprotju s prvim odstavkom 58. člena Kazenskega zakonika (KZ-1).
predlog za dopustitev revizije - obrazložitev predloga - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - nepopoln predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče ugotavlja, da so predlagateljeva vprašanja vse prej kot natančna in konkretna, obravnavani predlog pa nima kratke obrazložitve, zakaj je Upravno sodišče predlagana vprašanja rešilo nezakonito. Upravno sodišče v izpodbijani sodbi namreč ni ugotovilo pravilnosti vročitve spornega dopisa, kar sicer predpostavljajo 1., 2., 3. 4. in 5. vprašanje, ampak je presodilo, da naj bi predlagatelj dejstva in dokaze v zvezi z ugovorom nepravilne vročitve dopisa navajal oziroma predlagal prepozno. Tega nosilnega razloga izpodbijane sodbe in z njim povezane (ne)pravilne uporabe tretjega odstavka 20. člena ZUS-1 pa postavljena vprašanja kljub obsežnosti predloga neposredno ne naslavljajo.
obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - obrazložitev predloga za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - nepopoln predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Obravnavani predlog za dopustitev revizije zakonskih zahtev o obvezni vsebini predloga za dopustitev revizije ne izpolnjuje. Razen floskule, da odločitev o postavljenih vprašanjih lahko vpliva na zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava in razvoja prava prek sodne prakse, ne ponudi nikakršne vsebinske obrazložitve. Ne vsebuje namreč razlage, zakaj sta postavljeni vprašanji pomembni za pravni red; ne pojasni, kako sta nižji sodišči razumeli sporno pravno pravilo in zakaj naj bi bilo njuno razumevanje napačno. Toženec v pretežnem delu ponavlja, kar je zatrjeval že v pritožbi, z argumenti sodišča druge stopnje tako glede domnevnega vpliva epidemije covid-19 na odgovornost poslovodstva in likvidacijskih upraviteljev kot glede višine nastale škode pa se ne sooči.
URS člen 33. GZ člen 35, 35/2, 43, 43/1. ZUreP-3 člen 109, 109/6, 109/11.
predlog za dopustitev revizije - gradnja - uvedba postopka razlastitve - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je pravilno materialnopravno stališče sodišča, da dokazno listino, ki v skladu z zakonom omogoča gradnjo oziroma izvajanje del, na podlagi sedme alineje šestega odstavka 109. člena ZUreP-3 v zvezi z enajstim odstavkom 109. člena ZUreP-3 predstavlja odločba ali sklep pristojnega organa o uvedbi postopka razlastitve?
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00084032
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ-UPB1 člen 190.
večvrednost nepremičnine - skupna vlaganja - višina terjatve - višina - skupno premoženje - zakonska zveza - bivša zakonca - vrednost v času odločanja - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilna odločitev sodišča druge stopnje o višini skupne terjatve bivših zakoncev, ki sta med trajanjem zakonske zveze vlagala v nepremičnino v izključni lasti toženca (natančneje, ali je nabavno vrednostna metoda za ugotavljanje večvrednosti nepremičnine po cenah na dan sojenja materialnopravno pravilna).
rok za vložitev predloga za dopustitev revizije - prepozen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V prvem odstavku 367.b člena ZPP je določeno, da mora stranka predlog za dopustitev revizije vložiti v roku 30 dni od vročitve pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje. Tožnici je bila sodba sodišča druge stopnje vročena 11. 9. 2024. Glede na to, da je tožnica predlog vložila 24. 12. 2024, ga je Vrhovno sodišče kot prepoznega zavrglo (377. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 367.b člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - UPRAVNI SPOR
VS00083906
ZKZ člen 23, 24, 24/1.
kmetijska zemljišča - ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča - rok za izjavo - predkupni upravičenec - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Kdaj (oziroma do kdaj) mora oseba, ki sprejema ponudbo za prodajo kmetijskega zemljišča, podati izjavo iz četrte alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ, da pridobi status predkupnega upravičenca iz 23. člena ZKZ?
ZMZ-1 člen 49, 49/1, 49/1-3. ZUS-1 člen 75, 75/1, 79, 79/1.
mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - obseg pritožbene presoje - pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja
V pritožbi v upravnem sporu ni mogoče uveljavljati razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, razen če je prvostopenjsko sodišče samo ugotovilo dejansko stanje.
delegacija pristojnosti - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sodniški pripravnik - zavrnitev predloga
Sodniško pripravništvo je začasne narave, sodnica mentorica pa zlahka nadzira dostop sodniške pripravnice do zadev, s katerimi se ta ukvarja v okviru programa pripravništva. To, da pri sodnici pristojnega sodišča opravlja pripravništvo pripravnica, ki je zaposlena pri pooblaščenki tožencev, ni okoliščina, ki bi v očeh javnosti lahko vzbudila dvom v objektivno nepristranskost pristojnega sodišča.
delovni stroj kot nevarna stvar - ravnanje tretje osebe - ravnanje (sokrivda) oškodovanca - soprispevek oškodovanca - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom o nepristranskosti sodišča - nezadovoljstvo z delom sodišča - višje sodišče - zavrnitev predloga
Zgolj nezadovoljstvo predlagatelja z Višjim sodiščem v Ljubljani in posledično nezaupanje v pristojno sodišče, ne pomeni utemeljenega razloga za prenos pristojnosti.
zavrženje pritožbe - zavrnitev prošnje za podaljšanje - rok - procesna odločitev - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt
Pritožnik v tem upravnem sporu izpodbija sklep toženke, s katerim je ta v denacionalizacijskem postopku zavrgla tožnikovo pritožbo zoper sklep o zavrnitvi prošnje za podaljšanje roka za predložitev pisne izjave o poravnavi stroškov izvedenskega dela. Tudi po presoji Vrhovnega sodišča navedeni sklep po vsebini predstavlja le procesno odločitev, saj se z njim ne odloča o materialnopravno določenih pravicah, obveznostih ali pravnih koristih strank v postopku izdaje upravnega akta, pač pa predstavlja le odločitev o roku, v katerem so morali upravičenci do denacionalizacije opraviti določeno dejanje.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - nezadovoljstvo stranke z delom pristojnega sodišča - nezadovoljstvo stranke z odločitvami sodišča - trajanje postopka - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče je v preteklosti že večkrat pojasnilo, da delegacija pristojnosti ni sredstvo za odpravo morebitnih kršitev pri postopanju in odločanju sodišča niti sankcija za morebitno sodnikovo nepravilno delo ali zavlačevanje postopka. Odpravi dvoma v procesno in materialnopravno pravilnost sodniških odločitev so namenjena redna (in kadar so izpolnjeni zakonski pogoji tudi izredna) pravna sredstva, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika. Če stranka meni, da postopek teče nedopustno dolgo in da ji je bila zaradi tega kršena pravica do sojenja v razumnem roku, pa ima na voljo postopke, predvidene z ZVPSBNO.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - zapuščinski postopek - predlog stranke - strojepiska - manjše sodišče - bivša žena - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP). Med slednje je uvrstiti tudi takšno personalno povezavo med stranko in sodniki ali sodnim osebjem sodišča, ki krni videz nepristranskosti.
Okrajno sodišče v A. sodi med manjša sodišča v državi. Ob okoliščini, da je bivša žena dediča, ki je trenutno udeležen v dveh zapuščinskih postopkih na tem sodišču, zaposlena na pristojnem sodišču kot vodja strojepisnice, dnevno sodeluje s sodniki in ima pri tem vpogled v spise, je po presoji Vrhovnega sodišča izpolnjen pogoj za prenos pristojnosti zaradi zagotavljanja videza nepristranskosti.