TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Predlog se zavrže.

Tožnik v predlogu večine spornih pravnih vprašanj niti ne oblikuje kot vprašanj, temveč pretežno opisuje svoje razumevanje spornega pravnega razmerja. Pomisleki in očitki nižjima sodiščema so posplošeni in težko razumljivi, preko njih pa tožnik pravzaprav vsebinsko napada dokazno oceno in skuša obiti določbo drugega odstavka 370. člena ZPP, v skladu s katero revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Obširni del tožnikovih navedb se namreč nanaša na nestrinjanje z ugotovljenim dejanskim stanjem. V predlogu tožnik niti ne zatrjuje neobstoja, neenotnosti ali odstopa od sodne prakse, obenem pa iz predloga tudi ni mogoče razbrati drugih okoliščin, ki bi kazale na splošno pomembnost. Vprašanj (ali bolje rečeno pomislekov) tožnik posledično ne povzdigne preko meja konkretnega spora. V predlogu relativno jasno zastavi le vprašanja, ki se nanašajo na procesne kršitve in odločitev o stroških postopka. Pri tem absolutno bistvene kršitve postopka v zvezi z izvedenskim mnenjem tožnik niti ne obrazloži, še manj izkaže, prav tako tudi ne izkaže drugih absolutno bistvenih kršitev postopka. Z zadnjim vprašanjem tožnik napada sklep o stroških, ki je akcesorne narave, s katerim se postopek pravnomočno ne konča in posledično revizija zoper tak sklep v skladu s prvim odstavkom 384. člena ZPP niti ni dovoljena.