tožba v upravnem sporu - zavrženje tožbe - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt - razveljavitev javnega razpisa - sklep o izbiri - poseg v pravni položaj
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da izpodbijana razveljavitev javnega razpisa ne posega v sklep, s katerim je bilo pritožnikovi vlogi na javni razpis ugodeno. Zato pritožnik zoper razveljavitev javnega razpisa nima sodnega varstva ne po 2. ne po 4. členu ZUS-1.
pritožba v upravnem sporu - pritožba zoper sodbo upravnega sodišča - nedovoljena pritožba v upravnem sporu - skladnost z ustavo - presoja zakonitosti upravnega akta - drugo pravno sredstvo - pravica do pravnega sredstva
Skladnost prvega odstavka 73. člena ZUS-1 s 25. členom Ustave je presojalo tudi že Ustavno sodišče in ugotovilo, da ta ni v neskladju z Ustavo. Poudarilo je, da sodišče v upravnem sporu o zakonitosti dokončnega upravnega akta (za kakršnega gre tudi v obravnavanem primeru) ne rešuje meritorno same upravne zadeve, torej ne odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, temveč le presodi zakonitost dokončnega upravnega akta: ali je bilo v upravnem postopku pravilno ugotovljeno dejansko stanje in na podlagi tega dejanskega stanja glede na materialnopravno normo pravilno odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika. Po svojih značilnostih opravlja torej spor o zakonitosti dokončnega upravnega akta funkcijo "drugega pravnega sredstva" iz 25. člena Ustave, saj se z njim glede na pooblastila sodišča v okviru sodnega nadzora zagotavlja instančna kontrola. Ker je v navedenih primerih upravni spor mogoče obravnavati kot "drugo pravno sredstvo" v smislu 25. člena Ustave, izključitev nadaljnje pritožbe zoper odločitev Upravnega sodišča v takih primerih ne pomeni posega v pravico do pravnega sredstva.
ZKP člen 299, 299/2, 299/3, 343, 343/1, 343/2. URS člen 22, 25, 29, 29-3.
kaznivo dejanje goljufije - temeljna jamstva poštenega postopka - ustavno načelo domneve nedolžnosti - dokazni predlog - dolžnost odločitve o dokaznih predlogih strank - neizvedba dokaza brez zavrnitve z dokaznim sklepom - nedopustna vnaprejšnja dokazna ocena neizvedenih dokazov - možnost stranke izjaviti se o dejstvih - kršitev pravice do izjave - kršitev pravice do poštenega sojenja - delna razveljavitev sodbe - odklonilno ločeno mnenje
Ena od zahtev poštenega postopka v kazenskih zadevah je tudi kontradiktornost, kar pomeni, da imata tako tožilstvo kot obramba možnost izvedeti za dejstva in dokaze v spisu, kot tudi dejstva, izhajajoč iz spisovnega gradiva, ter se o njih izjaviti.
Sodišče prve stopnje strank v času vse do zaključka glavne obravnave ni seznanilo o neuspeli poizvedbi, nato pa v razlogih sodbe neprejem odgovora tolmačilo obsojencu v škodo, s čimer je obrambi odvzelo možnost izjaviti se glede navedene okoliščine. Z upoštevanjem te okoliščine pa je kršilo tudi domnevo nedolžnosti, saj je prejudiciralo izsledke poizvedbe.
kaznivo dejanje zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - nedovoljen dokaz - izločitev sodnika - sestava senata - zahteva za izločitev - presoja spoznavnega pomena dokaza za obsodilno sodbo - dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga - novo sojenje - izvedenec - izvedenec klinične psihologije - verodostojnost izvedenskega mnenja - presoja izvedenskega mnenja - postavitev drugega izvedenca - Rorschachov preizkus - strokovni pomočnik - pripombe na izvedensko mnenje - pravice obrambe
Kršitev po 2. točki prvega odstavka 371. člena ZKP je podana le, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: (i) gre za dokaz, na katerega se sodba po drugem odstavku 18. člena ZKP ne sme opirati in ki bi moral biti po 83. členu ZKP izločen iz spisa; (ii) senat, ki odloča o obtožbi ali pravnem sredstvu, se je seznanil s takšnim dokazom; (iii) dokaz je v spoznavni vzročni zvezi z obsodilno sodbo. V obravnavani zadevi med vsebino zatrjevano nezakonitega dokaza in obsodilno sodbo ni nobene spoznavne vzročne zveze. Iz spisovnega gradiva je razvidno, da so vsa pisanja nastala več let pred dejanji, ki so se očitala obsojencema, in že iz tega razloga za presojo očitka ne morejo imeti nobene spoznavne vrednosti, izpodbijana sodba pa se na vsebino teh dokazov, ki v sodbi niti ni povzeta, v nobenem pogledu ne opira.
V primeru, ko pritožbeno sodišče sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, mora sodišče odločiti o procesnih predlogih, ki jih stranke podajo v okviru tega sojenja, in svojo odločitev obrazložiti, ni pa se dolžno (ponovno) opredeljevati do dokaznih predlogov, ki so jih stranke podale v predhodnem sojenju.
Strokovni pomočnik stranke, ki dela po njenih navodilih in v njeno korist, nima statusa izvedenca in njegovo strokovno delo ni samostojno dokazno sredstvo. Namen strokovnega pomočnika je, da stranki pomaga pri tolmačenju izvedenskega mnenja ter preverjanju njegove logičnosti in metodološke pravilnosti, s čimer stranka lahko vpliva na dokazno gradivo. V posameznih primerih se za učinkovito izvrševanje pravic obrambe lahko pokaže kot nujno, da se stranki omogoči postavljanje vprašanj izvedencu s pomočjo strokovnega pomočnika ob samem zaslišanju izvedenca, po potrebi pa tudi neposredno soočenje izvedenca in strokovnjaka ter zaslišanje slednjega. V obravnavani zadevi je bilo strokovnemu pomočniku obrambe omogočeno, da bi se do pojasnil sodne izvedenke lahko opredelil in ji zastavljal nadaljnja vprašanja, vendar je le posplošeno ponovil svojo kritiko in izrecno izjavil, da vprašanj za sodno izvedenko nima, zato sta sodišči razumno presodili, da njegovo zaslišanje ne bi moglo prispevati k nadaljnji razjasnitvi zadeve.
mednarodna in subsidiarna zaščita - nova dejstva in novi dokazi v ponovnem postopku - dejanske navedbe - resna škoda v smislu 28. člena ZMZ - neizpolnjevanje pogojev za mednarodno zaščito
Vrhovno sodišče se s presojo Upravnega sodišča strinja. Pritožnik v pritožbi namreč ponovno izpostavlja, da se je njegovo zdravstveno stanje poslabšalo in ni sposoben vrnitve v matično državo, vendar navedeno navaja povsem pavšalno. Zato njegove navedbe za sklep o tem, da so podani pogoji za uvedbo ponovnega postopka, ne zadoščajo.
Sodišče je o zakonskem znaku "spravi v zmoto" celovito in logično sklepalo zlasti na podlagi naslednjih ključnih okoliščin: (i) obsojenec je ob prvem obisku oškodovanca dne 28. 8. 2022 slednjemu - ob kazanju velike količine gotovine - zagotavljal, da lahko, v kolikor mu izroči določeno vsoto denarja, tudi sam kaj zasluži; (ii) ob prigovarjanju mu je oškodovanec izročil znesek v vrednosti 500,00 EUR, obsojenec pa mu je istočasno izročil gotovino v vrednosti 750,00 EUR, s čimer je ta zagotavljal in prikazoval donosnost "posla", s katerim se je ukvarjal; (iii) za tem dogodkom je obsojenec oškodovanca še večkrat klical iz različnih (neizsledljivih) telefonskih številk in ga zavajal, da gre za varen ter dobičkonosen posel in ga hkrati nagovarjal na nadaljnje "poslovanje". Že na tej točki je mogoče zaključiti, da opisana ravnanja problematiziran zakonski znak "spravi v zmoto" nedvoumno napolnjujejo, saj so bila usmerjena izključno v ustvarjanje zmotne predstave pri oškodovancu glede dejstva, da bodo vložena sredstva "oplemenitena", s čimer je bil oškodovanec zapeljan.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00089682
ZKP člen 498, 498/1, 498/3. KZ-1 člen 73, 73/1, 308, 308/8.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - varnostni ukrep odvzema predmetov - odvzem predmetov - obvezen odvzem predmetov - odvzem vozila - načelo akuzatornosti - predlog državnega tožilca - druga sodna odločba - pomembnost za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava
Po določbi drugega odstavka 45. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) sme državni tožilec opravljati druga dejanja, ki so določena v zakonu, poleg tistih iz prvega odstavka istega člena. Državni tožilec lahko opravlja le tiste naloge, ki mu jih zakon nalaga. Tretji odstavek 498. člena ZKP državnemu tožilcu ne nalaga, da mora vložiti predlog zaradi česar sodišče lahko izda sklep po uradni dolžnosti.
Odvzem predmetov po tretjem odstavku 498. člena ZKP ni omejevalni ukrep, ampak gre za izrekanje varnostnega ukrepa odvzema predmetov, kadar takšna odločitev manjka v sodbi, s katero je bil obtoženec spoznan za krivega. Ob odločanju o odvzemu predmetov po tretjem odstavku 498. člena ZKP je domneva nedolžnosti že pravnomočno ovržena. Obtožnemu načelu je bilo zadoščeno s tem, da je kazenski postopek tekel na predlog državnega tožilca.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00089279
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 4
mednarodna in subsidiarna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti - nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja
Pritožnik je imel v upravnem in sodnem postopku možnost navesti vse okoliščine, ki bi lahko vplivale na dopustnost predaje Republiki Hrvaški. Upravno sodišče je okoliščine, ki jih je navedel pritožnik v postopku, presojalo po vsebini in ugotovilo, da njegova predaja Republiki Hrvaški ne bi pomenila kršitve človekovih pravic in da ni razlogov za utemeljeno domnevo, da bi v Republiki Hrvaški obstajale take sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito, ki bi lahko povzročile nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja v smislu 4. člena Listine o temeljnih pravicah.
Na drugačno odločitev ne more vplivati niti pritožbeno sklicevanje na statistične podatke Ministrstva za notranje zadeve Republike Hrvaške, v zvezi s katerimi opozarja, da so med državami članicami še vedno velike razlike pri obravnavanju prošenj za mednarodno zaščito. Sodišče Evropske Unije je že razložilo, da razlike med organi in sodišči države članice, ki daje zahtevo za sprejem, ter na drugi strani organi in sodišči države članice, na katero je zahteva naslovljena, glede razlage materialnih pogojev za mednarodno zaščito, niso sistemske pomanjkljivosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ELEKTRONSKE TELEKOMUNIKACIJE - UPRAVNI SPOR
VS00089459
ZEKom-1 člen 105.
operater s pomembno tržno močjo - telekomunikacijsko omrežje - elektronska komunikacijska infrastruktura - vzorčna ponudba - pogodbeni pogoj - soglasje solastnikov - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je materialnopravno pravilen zaključek upravnega sodišča, da vključitev razveznega pogodbenega pogoja v vzorčno ponudbo za lokalni dostop na fiksni lokaciji tožnice o razveznem pogoju, ki učinkuje na sklenjeno pogodbo za dostop do fizične infrastrukture tožnice, če operater, ki zahteva dostop do fizične infrastrukture tožnice kot operaterja s pomembno tržno močjo (do kabelske kanalizacije oziroma nadzemnih delov infrastrukture - drogov), do pričetka izvajanja del po pogodbi o dostopu ne predloži soglasij lastnikov nepremičnin, po katerih poteka fizična infrastruktura tožnice, predstavlja nerazumen pogoj v skladu z določbo 105. člena ZEKom-1?
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOZDOVI - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - UPRAVNI SPOR
VS00089456
ZPP člen 367a, 367a/1, 367a/1-2.
vrstni red predkupnih upravičencev - prodaja gozda - analogna uporaba pravil - prodaja kmetijskih zemljišč - zemljišče, ki je naprodaj ločeno z javno potjo od sosednjega zemljišča - članstvo v agrarni skupnosti - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. Ali je stališče sodne prakse v primerih prodaje kmetijskih zemljišč, da se v primeru, ko nepremičnino v lasti sprejemnika ponudbe in nepremičnino, ki se s ponudbo prodaja, ločuje nepremičnina, ki je javno dobro - javna pot, ne izgubi lastnost mejne (sosednje) nepremičnine, moč aplicirati tudi na primere prodaje gozdnih zemljišč?
2. Ali je pravno dopustno razlikovanje pravnega položaja, ko je sprejemnik ponudbe za prodajo prodajane nepremičnine (so)lastnik nepremičnine, ki meji na prodajano nepremičnino, iz naslova njegovega članstva v agrarni skupnosti, od pravnega položaja, ko njegovo (so)lastništvo na nepremičnini, ki meji na prodajano nepremičnino, izvira iz drugega pravnega naslova? Oziroma, ali je sodišče v pričujoči zadevi z odrekanjem priznavanja pravne relevantnosti revidentove solastnine oz. skupne lastnine iz naslova njegovega članstva v agrarni skupnosti, ter njegovega (samostojnega) uresničevanja nadaljnjih upravičenj iz tega naslova, slednjemu kršilo njegovo ustavno zavarovano pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave RS?
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - UPRAVNI SPOR
VS00089441
ZD člen 126, 126-5.
denacionalizacija - dedič prvega dednega reda - nadomestni upravičenec do denacionalizacije - relevanten predpis - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
"Ali je materialno pravno pravilna odločitev sodišča, da se pri ugotavljanju statusa dediča prvega dednega reda po bivši lastnici in z njim povezanega statusa nadomestnega upravičenca upošteva dejansko stanje ob smrti bivše lastnice, ne pa tudi predpisov, ki so veljali ob smrti bivše lastnice in so takrat določali absolutno dedno nevrednost hčerke bivše lastnice?"
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - TELEKOMUNIKACIJE - UPRAVNI SPOR
VS00089644
URS člen 2. ZEKom-1 člen 198, 198/1, 198/1-1.
preizkus gospodarske ponovljivosti - operater s pomembno tržno močjo - postopek nadzora nad izpolnjevanjem obveznosti iz regulatorne odločbe zoper zavezanca - predlog za postavitev vprašanja za predhodno odločanje - obveznost postavitve vprašanja za predhodno odločanje - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je pravilno stališče Upravnega sodišča v okoliščinah konkretne zadeve, zlasti ob upoštevanju načela pravne in regulatorne predvidljivosti (2. člen Ustave in 1. točka prvega odstavka 198. člena ZEKom-1) ter določb iz točke 57 Priporočila 2013 v povezavi z uvodnima izjavama 66 in 67 iz Priporočila 2013, da (A) so citirane določbe iz Priporočila 2013 o predhodni objavi načrta in podrobnosti preizkusa gospodarske ponovljivosti uporabljive samo za presojo v okviru izdaje regulatorne odločbe in torej niso uporabljive v (predmetnem) postopku nadzora nad izpolnjevanjem v tej regulatorni odločbi naložene obveznosti gospodarske ponovljivosti; in da (B) je z vidika seznanjenosti z modelom preizkusa gospodarske ponovljivosti bistveno zgolj to, da se je lahko tožnica z njim oziroma njegovimi parametri seznanila pred izdajo nadzorstvene odločbe z dne 22. 7. 2021, ne pa (nujno) v času, ko je bila dolžna uveljaviti cene, ki so v skladu z obveznostjo gospodarske ponovljivosti?
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OKOLJSKO PRAVO - UPRAVNI SPOR
VS00089273
ZVO-2 člen 231, 231/5, 231/7. ZUP člen 127, 127/2.
pravica do zdravega življenjskega okolja - čezmerna obremenitev okolja - uvedba inšpekcijskega postopka - zahteva za izvedbo - prijava prireditve - izredni dogodek - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
Ali je pravilno stališče Upravnega sodišča in inšpekcijskih organov, da ima prijava tožnikov pristojni inšpekciji z zahtevo, da prepove izvajanje dejavnosti povzročitelja čezmerne obremenitve, vložena na podlagi petega odstavka 231. člena ZVO-2, zgolj značaj pobude in da ne gre za zahtevo v smislu drugega odstavka 127. člena ZUP?
Ali je pravilno stališče Upravnega sodišča, da organizatorjeva prijava prireditve po določbah Zakona o javnih zbiranjih predstavlja dejanski stan iz sedmega odstavka 231. člena ZVO-2?
UPRAVNI SPOR - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VS00089276
ZUS-1 člen 5, 5/4. ZUS-1 člen 2
akt izdan v obliki predpisa - izpodbijani akt ni upravni akt - splošni pravni akt - podzakonski predpis
Pri razmejitvi predpisov od posamičnih aktov je ključno, da so naslovljenci predpisov označeni z ustrezno tipsko lastnostjo, ki se razteza zdaj na večji, zdaj na manjši krog pravnih subjektov. Širina kroga ni poglavitna, poglavitno je, da je nedoločeno samo število pravnih naslovljencev, ki jih tipska lastnost lahko zajame.
V obravnavnem primeru je takšna tipska lastnost ambulanta družinske medicine. Povedano drugače, s tem, ko izpodbijani določbi vzpostavljata pravila za vse ambulante družinske medicine, vključno z ambulantami specializantov družinske medicine, se nanašata na katerikoli subjekt, ki bo v letu 2025 opravljal navedeno dejavnost oziroma storitve v Republiki Sloveniji, pa naj ambulanto družinske medicine že ima ali pa jo bo šele odprl. To pa pomeni, da je število pravnih naslovljencev izpodbijanih določb nedoločeno, izpodbijani določbi pa pravni akt splošne narave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00089454
ZPP člen 286b, 286b/1.
mednarodna zaščita - zavrženje zahtevka za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite - zastopanje po pooblaščencu - zastopanje v upravnem postopku - zastopanje v upravnem sporu - svetovalec za begunce - pravočasno uveljavljanje kršitev določb postopka
Kljub temu, da obvezno zastopanje po (prava veščem) pooblaščencu v postopkih pred toženo stranko ne izhaja niti iz določb ZMZ-1 niti iz določb Procesne direktive, pa v konkretnem primeru sploh ni razvidno, da bi odsotnost takega pooblaščenca vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega akta oziroma sodbe sodišča prve stopnje.
Poleg tega pritožnik tudi ne utemelji, zakaj navedenih pomanjkljivosti ni mogel uveljaviti ter odpraviti v upravnem sporu ob pomoči ustrezno usposobljene pooblaščenke, svetovalke za begunce, ki je tudi odvetnica. V obravnavani zadevi je namreč sodišče prve stopnje poleg zastopanja s strani pooblaščenke zagotovilo pritožniku tudi ustrezno procesno vodstvo ter je zakonito, pravilno in vsebinsko korektno izvedlo glavno obravnavo. V okviru vseh navedenih dejanj pa pritožnik ni nikoli uveljavljal, da je ostal v katerem delu nerazumljen oziroma, da je prišlo do take kršitve njegovih procesnih pravic v sodnem postopku.
Postopku pred sodiščem prve stopnje pritožnik (po svoji pooblaščenki) tudi sicer ni ugovarjal, čeprav je to možnost imel, zato je v pritožbenem postopku v zvezi s tem prekludiran. Stranka mora v skladu z določbo prvega odstavka 286.b člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 kršitev določb postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti.
ZUS-1 člen 28, 28/2, 36, 36/1, 36/1-6. ZUP člen 242.
nadomestna odločba - pravni učinek - pravni interes za tožbo v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Nadomestna odločba, izdana na podlagi člena ZUP, prejšnjo nadomešča v celoti, z učinkom za nazaj. Prejšnja odločba torej od izdaje in vročitve nadomestne odločbe ne velja več. Odločba, za katero je pritožnica zahtevala ugotovitev nezakonitosti oziroma njeno odpravo, tako zaradi izdaje nadomestne odločbe nima več nobenih pravnih učinkov. Poleg tega je bilo z nadomestno odločbo odločeno tudi o podaljšanju pritožničine koncesije, kar pomeni, da se je pritožnica znašla v enakem pravnem položaju, kot če bi s tožbo v celoti uspela. Pritožnica torej svojega pravnega položaja tudi ob uspehu v upravnem sporu očitno ne more več izboljšati. To pa pomeni, da za odločitev o tožbi v tem delu ne izkazuje pravnega interesa, zato je treba tožbo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavreči.
začasna odredba v upravnem sporu - težko popravljiva škoda - izvršitev izpodbijanega upravnega akta - načelo sorazmernosti - prizadetost javne koristi - poseg v koristi nasprotne stranke - verjetnost uspeha s tožbo
Temeljni vsebinski pogoj za izdajo začasne odredbe v upravnem sporu je verjetnost nastanka težko popravljive škode, ki bi stranki nastala z izvršitvijo v upravnem sporu izpodbijanega akta, pri tem pa mora sodišče v skladu z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi in koristi nasprotnih strank.
Verjetnost uspeha s tožbo v upravnem sporu ni eden od pogojev za izdajo začasne odredbe po 32. členu ZUS-1.
kaznivo dejanje grožnje - izločitev sodnika sodišča druge stopnje - letni razpored dela sodnikov - seznanjenost s sestavo pritožbenega senata
Čeprav se je vložnik v nadaljevanju obrazložitve zahteve skliceval na objektivno nemožnost seznanitve s sestavo senata sodišča druge stopnje, je pri tem prezrl, da so sestave senatov pri vseh sodiščih predmet Letnega razporeda sodnikov. Ta je po prvem odstavku 18. člena Sodnega reda predhodno objavljen na sodni deski posameznega sodišča ter običajno še na njegovih spletnih straneh, kar vse zainteresirani stranki omogoča seznanitev s sestavo senatov z določenega pravnega področja ter eventualno vložitev zahteve za izločitev poimensko določenih sodnikov, ki bi v zadevi s tega področja utegnili soditi. Zahteva je lahko vložena skupaj s pravnim sredstvom ali posebej, vsekakor pa pred nameravanim procesnim dejanjem sodišča druge stopnje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00089357
KZ-1 člen 173, 173/2. ZKP člen 39, 39/1, 39/1-6, 44, 44/1, 257, 258.
spolni napad na osebo mlajšo od petnajst let - zloraba položaja - očim - predlog za postavitev novega izvedenca - nepristranskost izvedenca - izvedensko mnenje izdelano v drugem postopku
Tretji odstavek 173. člena KZ-1 kaznuje v svojem bistvu ravnanje storilca, ki svojo vlogo, ki mu prinaša določeno avtoriteto in mu omogoča, da se žrtvi intimno približa, izkoristi (zlorabi) za izvrševanje spolnih dejanj. Za konkretizacijo zakonskega znaka zlorabe položaja osebe, ki mu je otrok zaupan v vzgojo in varstvo, po utrjeni praksi Vrhovnega sodišča zadošča opis odnosa med starejšim in mlajšim članom (razširjene) družine.
Po merilih za presojo nepristranskosti, kot so se vzpostavila v judikaturi ESČP, zgolj določeno osebno vedenje o priči samo po sebi še ne vzbuja (objektivno upravičenega) dvoma v nepristranskost, temveč je za presojo relevantno, kakšna sta narava in obseg poznavanja konkretne zadeve.
Okoliščina, da je sodna izvedenka pred podajo izvedenskega mnenja v predmetni kazenski zadevi izdelala tudi izvedensko mnenje v nepravdni zadevi glede stikov med oškodovanko in njenim biološkim očetom, ni razlog, ki bi sam po sebi narekoval postavitev drugega sodnega izvedenca.
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic - nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist - druga odločba - pomembno pravno vprašanje - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti
Iz utrjene sodne prakse Vrhovnega sodišča je razvidno, da odločanje o alternativnem načinu izvršitve kazni zapora ne predstavlja zgolj administrativno procesnega oziroma tehničnega opravila, temveč gre za vsebinsko odločanje, ki vpliva na način uresničevanja številnih obsojenčevih ustavnih in konvencijskih pravic. Zato se mora sodišče pri odločanju o načinu izvrševanja zaporne kazni opreti na poglobljeno, analitično in celovito preverjanje in oceno okoliščin, povezanih tako z osebnostjo storilca kot tudi z njegovim dejanjem. Odločanje o nadomestitvi kazni zapora z alternativno sankcijo je mogoče primerjati z izrekom kazni, zato mora sodišče pri tem opravilu upoštevati načela in določbe, ki veljajo za izrekanje kazni. Tudi z izvršitvijo zaporne kazni na alternativen način se namreč uresničujeta tako generalna kot specialna prevencija ter resocializacija storilca. Pri presoji o alternativnem načinu izvršitve kazni zapora je tako treba upoštevati objektivne okoliščine v zvezi s kaznivim dejanjem ter subjektivne okoliščine na strani storilca, ki morajo v medsebojni povezavi, upoštevajoč namene kaznovanja, kazati na utemeljenost, smotrnost in primernost izvršitve zaporne kazni na alternativni način.