določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - dejansko prebivališče - načelo ekonomičnosti postopka - ugoditev predlogu
V obravnavani zadevi bi moralo pristojno sodišče ali nasprotni udeleženec za opravo procesnih dejanj opraviti pot v razdalji 162 km v eno smer. Očitno tako je, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer nasprotni udeleženec trenutno biva, zato je smoter delegacije izpolnjen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00088922
KZ-1 člen 184, 184/2. ZKP člen 202, 202/2.
sklep o odreditvi pripora - opis dejanja - zakonski znaki - kaznivo dejanje proizvodnje in prometa zdravju škodljivih živil in drugih izdelkov
Sklep o odreditvi pripora mora v skladu z drugim odstavkom 202. člena ZKP obsegati obrazložitev o (med drugim) kaznivem dejanju, ki ga je obdolženec obdolžen, ter obrazložitev vseh odločilnih dejstev, iz katerih izhaja utemeljen sum. Kaznivo dejanje mora biti opredeljeno v tolikšni meri, da je iz njegovega opisa jasno razvidno, katero je tisto obdolženčevo ravnanje, ki vsebuje zakonske znake kaznivega dejanja. Navedene določbe pa ni mogoče razlagati na način, da bi moral biti opis kaznivega dejanja tako dovršen ter vsebinsko in slogovno formuliran kot v izreku odločb, ki praviloma sledijo v nadaljevanju postopka (sklep o uvedbi preiskave, sodba).
Glede na opis dejanja, kot je zajet v pravnomočnem sklepu o odreditvi pripora, ni mogoče pritrditi vložnici zahteve, da iz njega ne izhajajo zakonski znaki očitanega kaznivega dejanja iz drugega odstavka 184. člena KZ-1. Iz opisa dejanja je razviden očitek, da je obdolženec proizvajal in prodajal izdelke z visoko vsebnostjo THC, ki so kljub opozorilu o neprimernosti uživanja po obliki in strukturi predstavljali živilo in kot takšni tveganje, da jih bodo kupci zaužili. Prav tako je opredeljeno, da je vsebnost THC presegala dopustno mejo, nadalje pa še, da so kupci izdelke tudi dejansko zaužili in obdolžencu poročali o učinkih uživanja in zastrupitvah. Iz tako opredeljenega dejanja izhajajo vse odločilne okoliščine, ki za ugotovitev obstoja očitanega kaznivega dejanja na ravni utemeljenega suma zadoščajo. Dokončna presoja pravilnosti opisa in pravna opredelitev kaznivega dejanja pa bosta lahko predmet presoje v nadaljevanju postopka.
obvezno zavarovanje v prometu (zavarovanje avtomobilske odgovornosti) - povzročitev škode v prometni nesreči - zapustitev kraja dogodka brez posredovanja podatkov - zapustitev kraja škodnega dogodka - zahtevek zavarovalnice za povračilo izplačane odškodnine - regresni zahtevek zavarovalnice zoper povzročitelja - odgovornost voznika motornega vozila - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je zavarovalnica na podlagi 8. točke tretjega odstavka 7. člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu upravičena do povračila tudi v primeru, ko zavarovanec oziroma odgovorna oseba ni vedela, da je povzročila škodo, bi pa to morala in mogla vedeti.
ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 91, 91/1, 367č. ZNP-1 člen 42.
predlog za dopustitev revizije - pravniški državni izpit (PDI) - postulacijska sposobnost - pooblaščenec, ki ni odvetnik - namestitev v varovani oddelek - zavrženje predloga za dopustitev revizije
"Laični predlog" sta vložili pooblaščenki osebe, ki je bila nameščena v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda, in ne ta oseba sama. Zato za obravnavano zadevo ne velja stališče Vrhovnega sodišča, da v nepravdnem postopku sprejema na psihiatrično zdravljenje brez privolitve pacienta ni mogoče uporabiti pravil o omejitvi postulacijske sposobnosti revidenta/predlagatelja, kot jih urejata tretji odstavek 86. in prvi odstavek 91. člena ZPP ob upoštevanju 42. člena ZNP-1, češ da smiselna uporaba določb ZPP v tovrstnih postopkih pomeni pretiran poseg v pacientovo pravico do osebne svobode (19. člen URS).
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00088636
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 147, 147/1. ZDR-1 člen 179, 179/1.
predlog za dopustitev revizije - škoda povzročena pri delu ali v zvezi z delom - nesreča pri delu ali v zvezi z delom - odškodninska odgovornost delodajalca - odgovornost delodajalca za ravnanje delavca - odgovornost delodajalca za škodo - nezgoda pri delu - pretep - škoda povzročena tretjim - funkcionalna zveza med dejavnostjo delodajalca in ravnanjem delavca - varnostnik - tretja oseba - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
dopuščena revizija - pomemebno pravno vprašanje - upravni organ - upravni postopek - procesne predpostavke - pritožba - pristojnost za zavrženje pritožbe - pritožba vložena po neupravičeni osebi - pomanjkanje pravnega interesa
Določbe ZUP dopuščajo odločitev upravnega organa, da pritožbo stranke upravnega postopka zavrže kot vloženo po neupravičeni osebi, če ta zanjo nima pravnega interesa.
ZNP-1 člen 37, 216. ZNP člen 34. ZPP člen 367, 367/2, 377.
dopuščena revizija - nedovoljena revizija - revizija v nepravdnem postopku - zavrženje revizije - postopek za ureditev meje
Po določbi 34. člena ZNP revizija v nepravdnih postopkih ni bila dovoljena, razen če je zakon določal drugače. V zvezi s postopki za ureditev mej (ki so bili urejeni v štirinajstem poglavju tega zakona) drugačne ureditve ni bilo. Ker je torej v tem postopku revizija po samem zakonu izključena, je Vrhovno sodišče tudi ne more dopustiti.
davek od dohodkov pravnih oseb (DDPO) - pomembno pravno vprašanje - pojem - vlaganje v raziskave in razvoj - davčne olajšave - davčne ugodnosti - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je v okvir pravnih pojmov "raziskava" in "razvoj" po 55. členu ZDDPO-2 mogoče umestiti programiranje za poslovno uporabo v programskem jeziku (npr. C-sharp, SQL), s katerim se obstoječemu računalniškemu programu (sistemu) dodajo nove uporabniške funkcionalnosti, ki izboljšujejo uporabniško izkušnjo? In s tem v povezavi, ali bi morala biti omenjena pravna pojma, da bi bila ureditev skladna z 2. in 147. členom Ustave Republike Slovenije - Ustava, definirana v zakonu in je ureditev protiustavna, ker v šestem odstavku 55. člena ZDDPO-2 v celoti prepušča ministru, pristojnemu za finance, da ju definira?
dopuščena revizija - civilni delikt - vezanost pravdnega sodišča na kazensko oprostilno sodbo - protipravnost ravnanja - poseg v osebnostne pravice posameznika - elementi civilnega delikta - obrazloženost revizije - deliktna odškodninska odgovornost - poseg v čast in dobro ime - pritrdilno ločeno mnenje - odklonilno ločeno mnenje
Pritožbeno sodišče je izreklo nedenarno odškodninsko sankcijo po 178. členu OZ, ne da bi ugotavljalo obstoj prvin civilnega delikta. Tako je ravnalo, ker je menilo, da je vezano na kazensko oprostilno sodbo, zaradi česar je treba šteti, da tožnik dejanj, ki ga jih je bremenila obtožnica, ni storil. Takšno ravnanje je napačno. Oprostilna kazenska sodba za tožnika ne nadomešča predpostavk civilnega delikta, ki naj bi ga storila toženka, in so pogoj za izrek odškodninske sankcije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00088631
OZ člen 6, 6/2, 86, 86/1, 87, 87/1. ZPotK člen 6, 7. ZVPot člen 22, 23, 24, 24/1, 24/1-4. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267, 297/3. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1, 1/2, 3, 4, 5.
dolgoročni kredit v CHF - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - ničnost pogodbe - pojasnilna dolžnost - načelo lojalne razlage - metodološki napotek - nepošten pogodbeni pogoj - valutna klavzula v CHF - valutno tveganje - razlaga ZVPot - evropsko pravo - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - predlog za postavitev predhodnega vprašanja sodišču evropske unije - predlog za predhodno odločanje SEU - Direktiva Sveta 93/13/EGS - predložitvena dolžnost - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00089143
URS člen 2, 22, 25, 155. ZVPot člen 21, 24. ZPotK člen 6, 7. OZ člen 5, 6. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 8. ZPP člen 370, 378. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 169/2/a.
dopuščena revizija - varstvo potrošnikov - posojilo v tuji valuti - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - valutno tveganje - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - dobra vera - pravni standard - retroaktivnost - razvoj sodne prakse - pravo EU - ničnost kreditne pogodbe - skrbnost dobrega strokovnjaka - načelo lojalne razlage - ravnanje contra legem artis - zavrnitev revizije
Zahteva po tako opravljeni dolžnosti ni contra legem, torej v nasprotju z nacionalno pravno ureditvijo pojasnilne dolžnosti v 6. in 7. členu ZpotK. Kot že pojasnjeno, se vprašanje, ali je bila pojasnilna dolžnost ustrezno opravljena, presoja ob upoštevanju celotne pravne ureditve - poleg 6. in 7. člena ZPotK tudi določb o nepoštenosti pogodbenega pogoja, načela vestnosti in poštenja iz 5. člena OZ ter meril SEU v zvezi z Direktivo 93/13. Zato ni mogoče pritrditi toženkini tezi o prepovedanem retroaktivnem širjenju pravnega standarda.
ZP-1 člen 171. ZKP člen 427. URS člen 25, 29. ZNB člen 57, 57/1, 57/1-14.
storilec prekrška - odgovornost za prekršek - nalezljive bolezni - zaščitna maska - razpravna sposobnost - prištevnost - pravica do obrambe - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Tudi v prekrškovnem postopku - smiselno enako kot v kazenskem postopku - velja domneva o razpravni sposobnosti storilca prekrška, prav tako pa se domneva tudi njegova prištevnost v času izvršitve kaznivega dejanja. Razpravna sposobnost - glede na razlike v časovni dimenziji in intenziteti psihofizičnih pomankljivosti storilca - učinkuje bodisi kot procesna predpostavka (v primeru trajnosti psihofizične motnje) bodisi kot predpostavka storilčevih procesnih dejanj (ko so telesne ali duševne pomanjkljivosti manj intenzivne). Prištevnost pa predstavlja temeljni pogoj za ugotovitev krivde posameznika oziroma odgovornosti za prekršek.
Upoštevajoč vložnikovo zatrjevanje kršitev pravic obrambe in priloženega gradiva pri teh domnevah očitno ni več mogoče vztrajati.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00088229
ZUS-1 člen 22, 22/1, 73, 73/3,. ZPP člen 111, 111/2, 112, 112/1, 112/2, 343, 343/2. ZS člen 83, 83/4.
mednarodna zaščita - zahteva za uvedbo ponovnega postopka - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe
Pritožba zoper sodbo se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sodbe strankam. Pritožba je prepozna, če je bila vložena po preteku zakonskega roka zanjo. Šteje se, da je pritožba vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se izteče rok za njeno vložitev. Če je poslana priporočeno po pošti, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Pri teku roka se upošteva poletno poslovanje sodišča, med katerim procesni roki v nenujnih zadevah od 15. 7. do 15. 8. ne tečejo.
obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - nepopoln predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog - javna funkcija - pomembno pravno vprašanje - kriterij pomembnosti za zagotovitev pravne varnosti in enotnosti uporabe prava - razvoj prava prek sodne prakse - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog, ki naj bi utemeljil objektivni pomen presoje Vrhovnega sodišča (367. a člen ZPP), ima kar 25 strani in vsebuje 10 vprašanj, kar bistveno presega število in obseg pravnih stališč, na katerih temelji izpodbijana sodba. Že zato predlog očitno ne izpolnjuje zahtev po kratkosti in osredotočenosti.
Tudi ob pregledu zastavljenih vprašanj ni razvidno, zakaj bi odgovori nanje presegli pomen konkretne zadeve, saj razlogov, ki kažejo na objektivni pomen zadeve, predlagatelj jasno ne izkaže. Zgolj dejstvo, da je Upravno sodišče v posamezni zadevi zavzelo določeno pravno stališče, samo po sebi na utemeljuje objektivnega pomena zastavljenih vprašanj, saj nanje Vrhovno sodišče ni dolžno odgovoriti samo zato, ker o njih še ni odločalo, če to ne presega pomena (ene) obravnavane zadeve.
Predlog se po vsebini sooča predvsem z razlogi odločitve davčnega organa ter Upravnega sodišča. Obširno povzemanje poteka upravnega in sodnega postopka, prepleteno s tožnikovo grajo tam sprejetih stališč, bi po vsebini ustrezalo kvečjemu tožbi oziroma (že dopuščeni) reviziji. To Vrhovnemu sodišču še dodatno otežuje, da bi lahko razbralo pravne argumente, ki bi utemeljevali dopustitev revizije glede katerega od vprašanj, ki jih navaja predlagatelj.
postulacijska sposobnost - pomanjkanje postulacijske sposobnosti - laičen predlog - dovoljenost revizije - vrnitev v prejšnje stanje - sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Po tretjem in četrtem odstavku 86. člena ZPP lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja procesna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama pa le, če izkaže da ima ona ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije sam, pri tem pa ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit.
Postopek v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje je postopek, ki je vzporeden (akcesoren) postopku o glavni stvari. V njem se ne odloča o glavni stvari, temveč samo o utemeljenosti predloga za vrnitev postopka v prejšnje stanje, in sicer ali je bila zamuda procesnega dejanja oziroma naroka opravičljiva ali ne. Ta sklep zato nima lastnosti končnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - SODSTVO
VS00088629
ZS člen 113a, 113a/3. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267, 267/1, 267/1-b, 267/3.
predlog za dopustitev revizije - predlog za predhodno odločanje Sodišča Evropske unije - prekinitev postopka do odločitve SEU - razlaga prava EU - razlaga direktive - potrošniška kreditna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - posojilo v tuji valuti - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - varstvo potrošnikov - posledice ničnosti - pravila vračanja - glavnica - obresti - obogatitev - kondikcijski zahtevek - nadomestilo za uporabo - Direktiva Sveta 93/13/EGS
Postopek se prekine do odločitve Sodišča Evropske unije o predlogu za sprejem predhodne odločbe o razlagi členov 6(1) in 7(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah v zadevi II Ips 14/2025.
ZPP člen 367, 367/2, 384, 384/4. ZNP člen 34, 37, 216.
nepravdni postopek - revizija v postopku izvršbe - sodna ureditev meje - nedovoljenost revizije - zavrženje predloga za dovolitev revizije
Po prehodni določbi v 216. členu ZNP-1 se postopki, ki so bili pred pristojnimi sodišči začeti pred uveljavitvijo tega zakona, dokončajo po določbah do sedaj (tj. do uveljavitve ZNP-1) veljavnih predpisov. V obravnavani zadevi se je postopek začel pred uveljavitvijo ZNP-1 (predlagatelji so predlog za sodno ureditev meje vložili 17. 9. 2018), kar pomeni, da je v tej zadevi treba uporabiti pred uveljavitvijo ZNP-1 veljaven Zakon o nepravdnem postopku (ZNP). Po določbi 34. člena ZNP revizija v nepravdnih postopkih ni bila dovoljena, razen če je zakon določal drugače. V zvezi s postopki za ureditev mej (ki so bili urejeni v štirinajstem poglavju tega zakona) takšne, drugačne ureditve ni bilo. V obravnavanem primeru torej revizija ni dovoljena, kar pomeni, da je ni mogoče niti dopustiti (drugi odstavek 367. člena v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP in 37. členom ZNP).
premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - višina odškodnine - načelo enakosti pred zakonom - denarna odškodnina - škoda - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je prisojena odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti v skladu z dosedanjo prakso Vrhovnega sodišča Republike Slovenije?
predlog za dopustitev revizije - laična vloga - pravniški državni izpit (PDI) - nedovoljen predlog - vloga, ki jo vloži stranka sama - zavrženje predloga za dopustitev revizije