predlog za dopustitev revizije - strokovni pomočnik - pomoč strokovnjaka pri izpodbijanju dokazne vrednosti izvedenskega mnenja - izvedensko mnenje - postopek z izvedencem - pravica do izjave - pred pravdo pridobljeno strokovno mnenje - ustno zaslišanje izvedenca - pripombe na izvedensko mnenje - soočenje izvedencev - nestrinjanje strank z izvedenskim mnenjem - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
postulacijska sposobnost - predlog za dopustitev revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - zahteva za varstvo zakonitosti - laični predlog - vloga, ki jo vloži stranka sama - pravniški državni izpit (PDI) - laična vloga - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Zakonsko predvidena vloga zoper pravnomočno odločbo pritožbenega sodišča je predlog za dopustitev revizije. To je tudi edino pravno sredstvo, ki se vloži neposredno na Vrhovno sodišče, kamor je predlagateljica svojo vlogo tudi poslala. Skladno s tretjim in četrtim odstavkom 86. člena ZPP lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja procesna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama pa le, če izkaže, da ima ona ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Predlagateljica je vlogo vložila sama, pri tem pa ni izkazala (niti navedla), da ima opravljen pravniški državni izpit. Njen predlog zato ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo.
dopuščena revizija - pripoznava dolga - pisna pripoznava dolga - pripoznava dolga po temelju - pripoznava zastarane obveznosti - načelo akcesornosti - odpoved zastaranju
Za veljavnost izjave o pripoznavi zastaranega dolga zadošča pripoznanje temelja terjatve, morebitna navedba določenega zneska v izjavi o pripoznavi zastarane obveznosti pa ne zadošča za ugotovitev utemeljenosti višine zahtevka iz tega naslova.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - delegacija pristojnosti - začasno prebivališče - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - dejansko prebivališče - zavrnitev predloga
Okoliščina bivanja na območju drugega sodišča ni samodejen razlog za prenos pristojnosti. Tako Vrhovno sodišče ravna in pristojnost prenese, kadar je premoščanje razdalje z dejanskega bivališča nesorazmerno obremenjujoče za nasprotnega udeleženca ali sodišče.
V obravnavani zadevi je prevoz potreben v vsakem primeru. Pri tem ne more biti bistveno, ali bo ta trajal nekaj minut več ali manj. To velja še toliko bolj, ko okoliščine konkretnega primera ne kažejo na to, da nasprotna udeleženka ne bi bila psihofizično sposobna opraviti poti na sodišče.
postulacijska sposobnost - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - zahteva za varstvo zakonitosti - laični predlog - vloga, ki jo vloži stranka sama - pravniški državni izpit (PDI) - laična vloga - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Zakonsko predvidena vloga zoper pravnomočno odločbo pritožbenega sodišča je predlog za dopustitev revizije. To je tudi edino pravno sredstvo, ki se vloži neposredno na Vrhovno sodišče, kamor je predlagateljica svojo vlogo tudi poslala. Skladno s tretjim in četrtim odstavkom 86. člena ZPP lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja procesna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama pa le, če izkaže, da ima ona ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Predlagateljica je vlogo vložila sama, pri tem pa ni izkazala (niti navedla), da ima opravljen pravniški državni izpit. Njen predlog zato ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo.
ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 367, 367/2, 367č, 384, 384/1.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - revizija zoper sklep o stroških - nedovoljen predlog - nedovoljena revizija - sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan - revizija zoper sklep, s katerim postopek ni pravnomočno končan - laičen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Pod pogoji, ki jih določa ZPP, je revizija dovoljena le zoper tiste sklepe sodišča druge stopnje, s katerimi je bil postopek pravnomočno končan. Ker sklep o stroških postopka ni sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča (prvi odstavek 384. člen ZPP), revizija zoper tak sklep ni dovoljena in je vrhovno sodišče tudi ne more dopustiti (drugi odstavek 367. člena ZPP).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - poznanstvo stranke in sodnice pristojnega sodišča - videz nepristranskosti sodišča - manjše sodišče - upnik - izvršilni postopek - ugoditev predlogu
Predlog je utemeljen. Na izvršilni oddelek sodišča sta razporejeni dve sodnici, ki sta v vsakodnevnem delovnem stiku z upnico iz navedenega izvršilnega postopka, zato ni mogoče dela organizirati tako, da izvršilna zadeva ne bi bila dodeljena sodniku, ki je v neposredni delovni povezavi z upnico.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00089240
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
odškodninska odgovornost države - odgovornost države za delo sodišč - izvršba na nepremičnino - odredba o prodaji - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - napaka sodišča - neskladnost podatkov v evidencah - kvalificirana protipravnost - vzročna zveza - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sodniški pripravnik - obseg stikov - zavrnitev predloga
Zgolj dejstvo, da je bila vnukinja nasprotne udeleženke (in hči udeleženke) sodniška pripravnica na sodišču, ki je pristojno odločati v zadevi, samo po sebi ne predstavlja utemeljenega razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, prav tako ne dejstvo, da je pripravništvo opravljala tudi pri sodnici, ki konkretno zadevo obravnava.
Šele globlji, tesnejši ali prijateljski stiki bi utemeljevali prenos pristojnosti, njihov obstoj pa v predlogu ni zatrjevan.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - pogoji za prenos pristojnosti - drugi tehtni razlogi - manjše sodišče - organizacija dela - zaposlitev pravdne stranke na na pristojnem sodišču - upnik - izvršilni postopek - videz nepristranskosti sodišča - ugoditev predlogu
Predlog je utemeljen. Na izvršilni oddelek sodišča sta razporejeni dve sodnici, ki sta v vsakodnevnem delovnem stiku z upnico, zato dela ni mogoče organizirati tako, da izvršilna zadeva ne bi bila dodeljena sodniku, ki je v neposredni delovni povezavi z upnico.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00089066
ZMZ-1 člen 20, 24, 24/1, 24/1-3, 28, 52.
mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlogi za zapustitev izvorne države - strah pred preganjanjem - resna škoda - nedržavni subjekt preganjanja - varna izvorna država
Pritožnik v pritožbi v bistvenem ponavlja tožbene navedbe o strahu pred grožnjami in nasiljem bratov bivšega dekleta. Vendar pa s tem ne more izpodbiti pravilnosti stališča izpodbijane sodbe, da so te okoliščine z vidika priznanja mednarodne zaščite, torej statusa begunca ali subsidiarne zaščite v smislu 20. člena ZMZ-1, nepomembne, kar utemeljuje zavrnitev prošnje po prvi alineji 52. člena ZMZ-1. Saj pritožnikov strah ne izvira od katerega izmed subjektov, ki lahko povzročijo resno škodo v smislu 28. člena ZMZ-1. Ti subjekti so namreč država, politične stranke ali organizacije, ki nadzorujejo državo ali bistveni del njenega ozemlja, nedržavni subjekti (torej tudi družinski člani) pa le, če je mogoče dokazati, da prej navedeni subjekti, vključno z mednarodnimi organizacijami, niso sposobni ali nočejo nuditi zaščite pred njimi (tretja alineja 24. člena ZMZ-1).