družbena pogodba - poslovno sodelovanje - kršitev pogodbene obveznosti - aktivna stvarna legitimacija - splošni učinki pogodbe - neupravičena obogatitev - vračilo avansa - zmota o obstoju dolga - privolitev v prikrajšanje - pravila vračanja - odpadla pravna podlaga
Tožniki niso uspeli dokazati, da sta bila v pogodbenem razmerju s toženko tudi drugi tožnik in tretja tožnica. Ker pogodbe načeloma ustvarjajo pravice in obveznosti le za pogodbene stranke (prvi odstavek 125. člena OZ), aktivna stvarna legitimacija drugega tožnika in tretje tožnice ni podana.
Prvi tožnik je sofinanciral izgradnjo objekta sorazmerno višini solastniškega deleža, ki ga je na nepremičnini pridobil s prodajnima pogodbama. S toženko sta si tako s svojimi prispevki prizadevala doseči z zakonom dopustni skupni namen - dokončno izgradnjo apartmajev, kar je bistvena lastnost družbene pogodbe.
Brez zavezujočega dogovora ne obstoji toženkina dolžnost za povrnitev stroškov infrardečih panelov na pogodbeni oziroma odškodninski podlagi. Prav tako ni dolžna teh stroškov povrniti iz naslova neupravičene obogatitve; toženka z vgraditvijo infrardečih panelov v apartmaje tožnikov ni z ničemer obogatena, saj nadomestno ogrevanje koristi oziroma služi le tožnikom in njihovim apartmajem.
Le če se je plačnik zavedal, da plačuje, čeprav v resnici plačila ne dolguje in ni okoliščin, ki bi temu njegovemu dejanju lahko odvzemale pomen prostovoljne privolitve v prikrajšanje, plačnik nima pravice zahtevati plačila nazaj ravno zato, ker je prostovoljno privolil v prikrajšanje in to jasno izrazil s plačilom dolga. Sklepanje o privolitvi v prikrajšanje (na čemur je utemeljena izguba pravice terjati nazaj plačilo, ki je bilo opravljeno brez pravne podlage) pa je izključeno v primeru, ko plačnik (ob plačilu) zmotno meni, da obstoji dolg, ki ga plačuje, čeprav morda tudi zmota ni opravičljiva.
paintball - odškodninska odgovornost - opustitev dolžne skrbnosti - dolžna skrbnost pri opravljanju nadzorstva - nadzor nad otroki - športna dejavnost - odgovornost organizatorja - pasivna legitimacija - zavarovanje splošne civilne odgovornosti
Po ustaljeni sodni praksi je treba razlikovati med primeri, ko je udeležba pri športni aktivnosti oziroma njeno izvajanje obvezno (npr. v okviru šolske ali poklicne dejavnosti), in primeri, ko se posameznik za udejstvovanje pri športu odloči sam, prostovoljno, zaradi rekreacije in/ali zabave. Prostovoljnost pri izvajanju športne aktivnosti je ključna. Posameznik, ki se športne dejavnosti udeleži prostovoljno, soglaša z riziki, ki jih ta šport sam po sebi prinaša. Od tistega, ki se sam izpostavi njemu poznanim in prepoznavnim tveganjem, se pričakuje, da bo sam poskrbel za svojo varnost. Organizator športne dejavnosti še vedno lahko odškodninsko odgovarja, vendar le za škodo, ki nastane zaradi njegove neskrbnosti, ne pa tudi za škodo, ki nastane zaradi rizika, ki ga šport prinaša sam po sebi.
Nadzorovanje otrok na samem poligonu ne bi preprečilo škodnega dogodka; kako bi nadzornik(i) kljub spremljanju igre na poligonu uspel(i) tožniku preprečiti, da si z glave sname masko ter da mu ravno v tistem trenutku v oko prileti barvna kroglica.
Tožnica niti v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbi ne navaja konkretnih pripomb na podatke, ki jih je pri odločanju uporabila tožena stranka. Tožnica je tako v postopku pred sodiščem prve stopnje kot tudi pred pritožbenim sodiščem izpostavljala zgolj svoje nestrinjanje z višino priznane starostne pokojnine. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje, ki jim pritrjuje pritožbeno sodišče, je tožena stranka pri odmeri pravilno upoštevala materialne določbe, ki se nanašajo na samo odmero pokojnine.
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO - ZADRUGE
VSL00041706
ZZad člen 74, 74/1, 74/2. ZSKZ člen 14, 14/2, 16, 16/7. ZPP člen 212. Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma na občine (1993) člen 5, 5/1, 5/1-1, 5/1-2, 5/1-3, 5/1-4, 5/1-9.
Ker se je toženka glede parcel 760, 767, 768, 769, 770 in 771 sklicevala na arondacijsko odločbo, trdila, da je plačala odškodnino in da je znesek presegal 30 % vrednosti parcel, obenem pa predlagala še izvedenca cenilca, ki bi to slednje preveril, je prvostopno sodišče napačno ocenilo, da ni zadostila trditvenemu bremenu.
Z ozirom na časovno oddaljenost dogodkov (58 let) je pretiran očitek prvostopnega sodišča, da je imela toženka ob pomanjkanju listinske dokumentacije možnost plačila dokazovati tudi s pričami. Ravno tako pomeni prestrogo tolmačenje trditvenega bremena zahteva, da bi toženka morala pojasniti, kolikšna je bila vrednost vsake posamezne nepremičnine. Toženka utemeljeno navaja, da ne razpolaga s podatki o vrednosti parcel v času podržavljenja oziroma da ji ne morejo biti znani. Ravno zaradi tega je tudi predlagala izvedenca cenilca. V tem smislu gre delno sicer za informativni dokaz, a okoliščine konkretnega primera narekujejo njegovo dopustnost; zahteva po dodatnem substancirajnu bi bila do toženke pretirana.
Postopek za uveljavljanje pravice iz obveznega zavarovanja, kamor sodi tudi pravica do starostne pokojnine, se skladno z določbo 178. člena ZPIZ-2 začne na zahtevo zavarovanca in je uveden, ko zavod prejme zahtevo za uveljavljanje pravice. Za priznanje pravice do starostne pokojnine je pomembno, da zavarovanec izpolnjuje pogoje starosti in pokojninske dobe, datum pričetka izplačevanja pokojnine pa je odvisen od tega, ali je ob uveljavitvi pokojnine zavarovanec zavarovan ali ne. V primeru, da bi bil tožnik ob uveljavitvi pravice do starostne pokojnine zavarovan, bi se mu pokojnina izplačevala od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja. Ker pa tožnik ob uveljavitvi pravice do pokojnine ni bil zavarovan, se mu je pokojnina pravilno pričela izplačevati od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za 6 mesecev nazaj, to je od 1. 4. 2018 dalje, ne glede na to, če je pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine izpolnil že prej.
ZPP člen 105, 108, 108/5.. ZDSS-1 člen 19, 66, 73.
zavrženje vloge
Za pritožbeno rešitev zadeve je bistvena ugotovitev sodišča prve stopnje, da vložnik v postavljenem 15-dnevnem roku ni popravil ali dopolnil vloge, da bi bila primerna za obravnavanje.
ZFPPIPP člen 23, 23/2, 46, 60, 60/1, 60/1-1, 60/2, 60/2-1, 60/2-2, 256, 256/1. OZ člen 381.
postopek osebnega stečaja - razdelitev stečajne mase - obrestovanje prijavljene terjatve po začetku stečajnega postopka - obrestovanje terjatve - procesne obresti - jezikovna razlaga zakonskega besedila - enako obravnavanje upnikov
Namen pravnega pravila iz prvega odstavka 256. člena ZFPPIPP je v tem, da se z začetkom stečajnega postopka prijavljene zapadle terjatve obrestujejo po enaki, predpisani obrestni meri, če upnik uveljavlja tudi obresti. Ni pa namen cit. določbe, da v stečajnem postopku derogira 381. člen OZ.
ZSV člen 100, 100/1.. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (2004) člen 18.
institucionalno varstvo - dedni sporazum
Kot to poudarja Vrhovno sodišče, so zavezanci, ki imajo z upravičencem sklenjen odplačni pravni posel (oziroma tudi v primeru, ko je bil sprejet dedni sporazum), dolžni prispevati pred ostalimi zavezanci. Prispevki ostalih zavezancev se namreč določijo v razmerju, ki velja za njihovo plačilno sposobnost šele po tem, ko prispevek zavezanca na podlagi pravnega posla (oziroma dednega sporazuma) ne dosega zneska, za katerega je bil upravičenec oproščen. Pri tem je potrebno zavezancu tudi omogočiti sodelovanje v postopku, saj mora organ ves čas med postopkom po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba (44. člen ZUP), kot to poudarja tudi Vrhovno sodišče RS v zadevi VIII Ips 10/2020 z dne 30. 6. 2020. Sodišče prve stopnje je tako CSD utemeljeno naložilo, da upoštevajoč dedni sporazum po izvedenem dokaznem postopku ugotovi, koliko bi znašal prispevek za oskrbo na domu, kot je bil določen v dednem sporazumu. Šele po tako opravljenem postopku bo sprejel odločitev, kolikšen znesek predstavlja obveznost C.C. iz dednega sporazuma, in koliko znaša obveznost zavezancev, upoštevajoč posameznikovo plačilno sposobnost.
V skladu s četrtim odstavkom 11. člena ZST-1 pravna oseba, kar je dolžnik kot d.o.o., ne more biti oproščena plačila takse, ki znaša do vključno 44 eurov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00039762
ZPP člen 13, 206.
posebno in skupno premoženje - ugotovitev premoženja občine - zaščitena kmetija - utemeljenost tožbenega zahtevka - prekinitev postopka - predhodno vprašanje - sojenje brez nepotrebnega odlašanja
Pravilna in zakonita je odločitev prvostopenjskega sodišča, da je prekinilo postopek. Utemeljenost tožničinega zahtevka, da se je toženec dolžan izseliti in stanovanjske hiše, je odvisna tudi od vprašanja, ali je ta hiša skupno premoženje pravdnih strank. Gre torej za predhodno vprašanje, o katerem pa že teče že prej začeta pravda; ta niti ne več v začetni fazi, pač pa nesporno v fazi poskusa mirne rešitve zadeve (v mediaciji). Pritožnica sicer trdi, da bo tista pravda (o predhodnem vprašanju) dolgotrajnejša, ker se v njej obravnava še drugo premoženje. Vendar pa časovno ni mogoče natančneje oceniti ne poteka tiste pravde ne te predmetne za primer, da bi sodišče v njej samo reševalo predhodno vprašanje. Te primerjave niti pritožnica ne ponudi.
udeleženec v nepravdnem postopku - upravičeni predlagatelj - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - razrešitev skrbnika - prenehanje skrbništva - zavezanec za plačilo sodne takse
Predlog za razrešitev skrbnika lahko poda tudi zakonec, zunajzakonski partner ali sorodnik v ravni črti in v stranski črti do četrtega kolena in ne le Center za socialno delo, državni tožilec, oseba, ki je postavljena pod skrbništvo ter sodišče.
Zavezanec za plačilo sodne takse je tisti, ki predlaga uvedbo postopka.
Zlorabo pravic v smislu 11. člena ZPP predstavlja pravni standard, kateremu mora sodišče glede na konkreten primer in glede na konkretne družbene razmere določiti njegovo vsebino. V primeru ko sodišče ugotovi okoliščine, na podlagi katerih oceni, da stranka zlorablja procesno pravico, s sklepom izreče denarno kazen.
Tožeča stranka je uveljavljala dva zahtevka za isto terjatev, dajatvenega in hipotekarnega. Gre za kombinacijo zahtevkov, ki jo je povsem običajno in razumno pričakovati v primerih, ko upnik hipotekarno tožbo uveljavlja zoper zastavitelja, ki je hkrati tudi dolžnik zavarovane terjatve (osebni dolžnik).
V načelu bi pogodba kljub nepravočasni izpolnitvi (odložnega pogoja) lahko začela učinkovati kasneje. Če rok za izpolnitev ni bistvena predpostavka odložnega pogoja in če nasprotna stranka zamujeno izpolnitev sprejme, ni razloga, da bi takšni pogodbi odrekli veljavnost.
Nična pogodba (ali njen nični del) ne ustvarja nobenih pravnih učinkov in zato je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je pripoznavi (ničnega) dolga s strani tožeče stranke podelilo pravni učinek.
Dolžnikov položaj se zaradi cesije ne sme poslabšati, zato lahko dolžnik uveljavlja proti prevzemniku poleg ugovorov, ki jih ima proti njemu, tudi vse tiste ugovore, ki bi jih lahko uveljavljal proti odstopniku do takrat, ko je izvedel za odstop. To nikakor ne pomeni zahteve, da bi moral dolžnik ugovore proti odstopniku tudi dejansko uveljaviti pred obvestilom o odstopu.
rezervni sklad - dolžnost plačevanja v rezervni sklad - vpis v zemljiško knjigo - pasivna stvarna legitimacija
Za obstoj pasivne stvarne legitimacije tožene stranke za plačilo prispevkov v rezervni sklad zadošča, da je tožena stranka kupila sporne posamezne dele stavbe ID znak ... in da je prodajalec o tem obvestil upravnika.
sklep o dedovanju - določitev zakonitih dedičev - dedovanje na podlagi zakona - odpoved dedovanju - vstopna pravica dediča - zapuščinski postopek - dedna izjava
Pritožnik je v zapuščinskem postopku izjavil, da se dedovanju sporne nepremičnine odpoveduje, takrat še živeči vnukinji zapustnika pa sta se priglasili k dedovanju, zato je sodišče njune dediče utemeljeno proglasilo kot zakonite dediče sporne nepremičnine.
Četrti odstavek 11. člena ZST-1 določa, da pravna oseba ne more biti oproščena plačila takse, ki znaša do vključno 44 eurov, če pa je taksa višja od 44 eurov, mora plačati najmanj 44 eurov takse, plačila preostalega dela takse pa je lahko oproščena. Slednja določba ne prepoveduje, da pravna oseba ne bi mogla izkoristiti obročnega plačila sodne takse do 44,00 EUR. Zato je v skladu z materialnim pravom dopustno pravni osebi odložiti ali omogočiti obročno plačilo sodne takse do 44,00 EUR.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRŽAVNO TOŽILSTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00039999
URS člen 26, 34. ZPP člen 70, 70-6. ZDOdv člen 8. ZDPra člen 16, 16/1. OZ člen 148.
plačilo odškodnine - odškodninska odgovornost države - odgovornost države zaradi nezakonitega ravnanja državnega organa - nedopustno ravnanje države - državno tožilstvo - opustitev dolžnega ravnanja - protipravnost ravnanja - kvalificirana stopnja napačnosti - vzročna zveza - malomarno ravnanje - kazenski pregon - rok za vložitev predloga za kazenski pregon - zastaranje kazenskega pregona - subsidiarna odgovornost - zakonodajna protipravnost - vrnitev posojila - izločitev sodnika - nepristranskost sodnika - zavrnitev zahteve za izločitev sodnika - odločitev o pravdnih stroških - stroški zastopanja državnega pravobranilstva - neenako obravnavanje - ocena skladnosti zakona z Ustavo RS
Pri presoji predpostavk odškodninske odgovornosti države zaradi ravnanja (opustitve ali aktivnega ravnanja) državnega organa je treba upoštevati posebnosti, ki izvirajo iz oblastvene narave delovanja državnih organov, funkcionarjev in uslužbencev. Protipravnost pri vodenju tožilskih (in sodnih) postopkov v smislu civilne odškodninske odgovornosti je skladno s sodno prakso podana le v primeru kvalificirane stopnje napačnosti. Da bi bila podana odškodninska odgovornost države zaradi napačnega ravnanja državnega tožilstva pri obravnavi kazenske ovadbe, ki jo je podal tožnik, bi moral tožnik dokazati, da je šlo za nerazumen odstop od jasnih določb materialnega prava ali od uveljavljene sodne prakse, ali za napačno uporabo povsem jasne določbe zakona ali namerne razlage predpisa v nasprotju z ustaljeno prakso. Zgolj malomarno ravnanje tožilstva ne zadošča.
ZDR-1 člen 75, 76, 85, 110, 110/1, 110/1-6, 112, 118.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - sprememba delodajalca
Skladno z določbami ZDR-1 lahko delodajalec delavcu poda izredno (ali redno) odpoved pogodbe o zaposlitvi po nastanku in ugotovitvi odpovednega razloga, enako pa velja za izredno odpoved, ki jo delodajalcu poda delavec (npr. zaradi razlogov, navedenih v 112. členu ZDR-1). V primeru, kot je obravnavani, to pomeni, da lahko delodajalec delavcu poda izredno odpoved iz razloga po 6. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 potem, ko ugotovi, da je delavec odklonil prehod in dejansko opravljanje dela pri prevzemniku. Tožniku pa je bila odpoved podana "pogojno", za primer, če ne bo nastopil dela pri delodajalcu prevzemniku na določeni dan, preden je odpovedni razlog sploh nastal, pogodba o zaposlitvi pa mu je prenehala že dan pred nastankom odpovednega razloga, torej preden je sploh prišlo do odklonitve prehoda in dejanskega dela pri prevzemniku. To je temeljni razlog, zaradi katerega je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.