predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - zavrženje predloga o izvršbi na novo sredstvo - izvršba na plačo in druge stalne denarne prejemke - samostojni podjetnik posameznik - zaposlitev pri drugem delodajalcu - plača
Res je, da samostojni podjetnik ne prejema plače, a vendar to velja le v primeru, če ni hkrati zaposlen pri drugem delodajalcu. Dejstvo, da je nekdo samostojni podjetnik, namreč ne izključuje takšne možnosti, ko bi nekdo, ki posluje kot samostojni podjetnik, plačo prejemal drugje.
OZ člen 131, 131/1, 169, 239, 243, 243/1. ZJU člen 53, 53/1, 140, 140/1, 140/2. ZPP člen 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-8.
nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi - pogodbena odškodninska odgovornost - kvalificirana protipravnost - škoda
Ugoditev tožbenim zahtevkom, ki so predmet tega spora, ne more biti pogojena s predhodno ugotovitvijo, da je delodajalec huje zlorabil odpoved pogodbe o zaposlitvi za namen oškodovanja oziroma šikaniranja delavca oziroma ravnal samovoljno in arbitrarno.
Sodišče prve stopnje je nasprotno tožbo pravilno zavrglo (prvi odstavek 274. člena ZPP), ker tožeča stranka kot delodajalec po določbah ZDR-1 nima sodnega varstva za ugotovitev neobstoja delovnega razmerja. Spor o obstoju delovnega razmerja je predviden v določbi 18. člena ZDR-1, ki vzpostavlja zakonsko domnevo, da delovno razmerje obstaja, če so podani elementi delovnega razmerja iz prvega odstavka 4. člena ZDR-1 (t. i. domnevna baza), pravna podlaga za postavitev ustreznega zahtevka s strani delavca pa v skladu s sodno prakso izhaja iz določbe tretjega odstavka 200. člena ZDR-1.
Odločitev o zavrženju nasprotne tožbe je pravilna tudi iz razloga, ker je med zahtevkoma iz tožbe in nasprotne tožbe podan položaj t. i. medsebojne litispendence. Medsebojna litispendenca pri nasprotni tožbi je enako kot siceršnja litispendenca negativna procesna predpostavka za tožbo. Dokler pravda teče, se ne more o istem zahtevku začeti nova pravda med istimi strankami; če se taka pravda začne, sodišče zavrže tožbo (tretji odstavek 189. člena ZPP). Zahtevek v tožbi, da se ugotovi obstoj delovnega razmerja, izključuje nasprotni tožbeni zahtevek, da delovno razmerje ne obstaja. Ugoditev takšnemu tožbenemu zahtevku bi namreč samodejno pomenila, da nasprotni tožbeni zahtevek ni utemeljen, in obratno, zavrnitev tožbenega zahtevka bi samodejno pomenila, da je utemeljen zahtevek po nasprotni tožbi.
OZ člen 174, 174/2, 179, 179/2, 299, 299/2, 378, 964. ZPP člen 2, 2/1, 154, 154/2, 158, 158/1, 254, 254/2, 254/3, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-12.
poškodba pri delu - padec v globino - zelo hud primer po Fischerjevi lestvici - odškodnina za nepremožensko škodo - odškodnina za premoženjsko škodo - izguba zaslužka - višina denarne rente - odškodninski zahtevek proti zavarovalnici - upoštevanje priznane invalidnine pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za duševne bolečine zaradi skaženosti - strah - duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjske aktivnosti - višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - kršitev pravice stranke do izjave - različen začetek teka zakonskih zamudnih obresti - izpolnitev pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine
Glede na poškodbe tožnika lahko njegov primer uvrstimo v kategorijo zelo hudih primerov Fischerjevega sistema kategorizacije telesnih poškodb.
Tožnik ni dokazal, da bi sočasno z vložitvijo odškodninskega zahtevka pri zavarovalnici tudi toženko pozval k plačilu škode. Samo dejstvo, da je tožnik uveljavljal odgovornost zavarovalnice na podlagi 964. člena OZ, po katerem ima upravičenec lastno pravico in direktno tožbo do zavarovalnice, ne vpliva na datum začetka teka zamudnih obresti zoper delodajalca.
Toženka v pritožbi utemlejno navaja, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do njenega ugovora, da tožniku zaradi izpolnitve pogojev za starostno upokojitev od 2. 2. 2024 dalje ne pripada renta in izguba na zaslužku in da bi moralo pri izračunu premoženjskega prikrajšanja upoštevati tudi zneske rente PDPZ, ki jo je tožnik prejemal v spornem obdobju. Ker se sodišče do trditev v zvezi s tem ugovorom ni opredelilo, je storilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZPP člen 8, 286, 286/3. ZDR-1 člen 177. OZ člen 190, 191.
vračilo preveč izplačane plače - stimulacija - odškodninska odgovornost delavca
Tožnica ni dokazala vseh predpostavk odškodninske odgovornosti toženke. Kvalificirano digitalno potrdilo SIGEN-CA toženke so za knjiženje uporabljali tudi drugi zaposleni pri tožnici.
ZDR-1 člen 7, 7/4, 8, 47, 47/1. OZ člen 147, 179. ZDSS-1 člen 38.
trpinčenje na delovnem mestu (mobbing) - odškodnina za nepremoženjsko škodo
Niti 8. člen ZDR-1 niti pravo EU ne dajeta podlage za kaznovalno odškodnino. ZDR-1 ostaja v okvirih klasičnega odškodninskega prava po OZ, saj dikcija 8. člena ZDR‑1, da naj odškodnina odvrača delodajalca od ponovnih kršitev, ne predstavlja posebne in samostojne podlage oziroma kriterija za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo v primeru trpinčenja, ki bi zahteval kaj več kot popolno odškodnino za nepremoženjsko škodo.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00086591
ZPP člen 7, 212, 215. KPJS člen 46, 46/2, 46/3.
vojak - stalna pripravljenost - vojaško urjenje - delovni čas - plačilo razlike v plači - neuporaba direktive EU - dokazno breme - Direktiva 2003/88/ES - sodba SEU
Nobena izjema od uporabe Direktive 2003/88/ES ni podana. Odrejena pripravljenost za vaje in usposabljanja se šteje v delovni čas in tožnika upravičuje do razlike v plači
ZDR-1 člen 87, 87/2, 89, 89/1, 89/1-3, 118, 118/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - pisni opomin - opredelitev kršitev - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo namesto reintegracije
Vsi štirje očitki iz opozorila pred redno odpovedjo, da je tožnik s svojim ravnanjem kršil obveznosti iz delovnega razmerja, so neutemeljeni in nedokazani.
ZDR-1 člen 118, 118/1, 118/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12, 339/2-14, 354, 354/1, 354/3.
sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - reintegracija delavca - objektivna okoliščina - delovno mesto pri delodajalcu
Zasedenost delovnega mesta, na katerem bi v primeru reintegracije delavec opravljal delo, je ena od okoliščin na strani delodajalca za prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča. Ta lahko prevlada nad delavčevim interesom po nadaljevanju delovnega razmerja.
ZDR-1 člen 6, 6/2, 67, 67/2, 126, 126/2. ZPP člen 277, 318, 318/1, 318/1-3, 318/1-4.
plačilo iz naslova uspešnosti poslovanja - bolniška odsotnost delavca - prepoved diskriminacije - prisotnost na delovnem mestu - pogoji za izdajo zamudne sodbe
Delodajalec mora upoštevaje drugi odstavek 6. člena ZDR-1 pri plačilu za poslovno uspešnost zagotoviti delavcem enako obravnavanje glede na osebne okoliščine. Določilo podjetniške kolektivne pogodbe, da se odštevajo dnevi, ko je bil zaposleni odsoten z dela zaradi bolniške odsotnosti, pomeni, da je takšen zaposleni pri odmeri plačila za poslovno uspešnost na podlagi zdravstvenega stanja obravnavan manj ugodno kot delavci, ki niso bili bolniško odsotni (neposredna diskriminacija).
ZDR-1 člen 20, 20/1, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 211, 211/1, 215.
cenilec - zavarovalnica - goljufija - kaznivo dejanje Izneverjenja - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - hujša kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - cenitev premoženjske škode na vozilu
Neutemeljeno je pritožbeno zavzemanje, da bi bilo mogoče očitati kršitev določb Pravilnika le v primeru, če bi dokazni postopek potrdil, da je opustitev primerjave podpisov zavarovanca na prijavi in vozniškem dovoljenju imela za posledico, da je zavarovanec dosegel neupravičeno korist na škodo zavarovalnice, česar pa dokazni postopek ni potrdil. Taka dolžnost cenilca, ki ravna s potrebno skrbnostjo, obstaja tudi v primeru, če se naznanjeni sum kasneje ne izkaže za utemeljenega.
obračun plače - izrek sodbe - bruto znesek - potrebni stroški postopka - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa - plačilo razlike v plači
Dolžnost obračunavanja plače je že zakonska dolžnost izplačevalca (delodajalca) in ne spada v izrek sodbe. Izrek sodbe bi se torej moral pravilno glasiti (le) na plačilo neplačane razlike (bruto) plače. Toženka pa bo sodbo pravilno izvršila, če bo od prisojenih zneskov obračunala in plačala davke in prispevke, tožniku pa plačala ustrezne neto zneske razlik plač.
Ker je sodišče prve stopnje prav na podlagi tožnikovega predloga izdalo dopolnilni sklep, s katerim je delno zavrglo tožbo, je že zato napačna obrazložitev sodišča prve stopnje, da ta predlog ni bil utemeljen in da zato tožnik sam krije svoje stroške s tem v zvezi.
kršitev konkurenčne klavzule - specifična znanja - odškodninska odgovornost delavca
Toženec je pri delu za tožnico pridobil specifična tehnična znanja o konstrukciji specialnih kontejnerjev, ki je varovano s konkurenčno klavzulo. Znanje toženca je treba presojati z vidika posebnega pomena, ki ga ima za dejavnost tožnice.
Za kršitev gre tudi takrat, ko delavec opravi le del dejavnosti in s tem omogoči ali olajša posel delodajalčevemu neposrednemu konkurentu.
ZPP člen 115, 115/2, 214, 214/3, 302, 302/3, 347, 347/2, 349. ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-4, 118.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - petdnevna odsotnost z dela - obvestilo delodajalcu o razlogih odsotnosti - pritožbena obravnava
V kontekstu odpovednega razloga po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 vprašanje, ali je bil delavec z dela upravičeno odsoten, ni relevantno. Ključno je, ali je delavec delodajalca pravočasno in na primeren način obvestil o razlogih za svojo odsotnost.
Ker višina dediščine iz naslova plačila za opravljano delo zapustnika še ni ugotovljena, gre za enotno sosporništvo, ker je spor mogoče rešiti le na enak način za vse sospornike (196. člen ZPP).
Toženka je tožnikov dejanski delodajalec, kljub temu, da je bil tožnik formalno zaposlen pri IPS, zato je odgovorna za prikrajšanje pri pravicah iz delovnega razmerja v času, ko je bil tožnik delavec formalnih delodajalcev, delo pa je opravljal pri njej. Odgovornost toženke ni le subsidiarna in tudi ne klasična odškodninska odgovornost, ampak je enaka odgovornosti delodajalca za prejemke iz delovnega razmerja in se obravnava v okviru reparacijskega zahtevka iz delovnega razmerja.
ZDR-1 člen 9, 13, 17, 17/3, 62, 62/6, 137, 137/1, 200, 200/3, 202. ZUTD člen 167. OZ člen 619, 648. ZZVZZ člen 31. ZDSS-1 člen 41, 41/5. URS člen 2, 3, 25, 33, 74. ZPP člen 2, 8, 185, 185/1, 206, 206/6, 339, 339/1, 357.
poslovni model - zloraba - dejanski delodajalec - obstoj delovnega razmerja - sodba SEU - prikrajšanje delavca za pravico - posredovanje delavcev drugemu uporabniku
Poslovno sodelovanje med A. d. o. o. in toženko je temeljilo na podjemni pogodbi, ki pa se ni izvajala na način, kot ga določajo členi od 619 do 648 OZ. Družba A. d. o. o. ni opravljala (luško prekladalnih in drugih) storitev, ampak je delavce (tudi tožnika) napotila na delo k toženki. Formalna tožnikova delodajalka (A. d. o. o.) je po vsebini opravljala dejavnost zagotavljanja dela drugemu delodajalcu (toženki), čeprav za tovrstno dejavnost ni izpolnjevala zakonsko predpisanih pogojev, ki jih določa 167. člen ZUTD. Z zagotavljanjem dela s posredovanjem delavcev se zato ne bi smela ukvarjati, toženka pa takšnega dela ne bi smela sprejemati.
Pogodbeno razmerje tožnika z A. d. o. o. je bilo preko nezakonitega poslovnega modela zlorabljeno. Njegova dejanska delodajalka je bila toženka, pri čemer formalna pogodba o zaposlitvi nima prednosti pred obstojem delovnega razmerja pri dejanskem delodajalcu.
Neutemeljeno je sklicevanje pritožbe na odločitev SEU v zadevi Daimler AG (C‑232/2020). Odgovor SEU se namreč nanaša le na podlago, ki izhaja iz prava Evropske unije, ob upoštevanju dejanskega stanja v zadevi, v kateri je bil delavec zaposlen pri agenciji za zagotavljanje začasnega dela, pri čemer ni šlo za vprašanje, ali agencija ni imela dovoljenja, temveč za vprašanje sankcioniranja zaposlitve, ki ni več začasna. Države članice lahko delavcem v zakonodaji, kolektivnih pogodbah in preko sodne prakse zagotovijo večjo zaščito, kot izhaja iz Direktive 2008/104/ES. Ker odločitev v obravnavani zadevi temelji na ugotovljeni zlorabi posredovanja delavcev, je neutemeljeno tudi sklicevanje na odločitev SEU v zadevi Manpower (C-35/70), ki obravnava problematiko čezmejnega opravljanja storitev na področju socialne varnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - STATUSNO PRAVO
VDS00086529
ZFPPIPP člen 427, 440, 441. ZPP člen 76, 76/1, 81, 81/5, 208, 208/1.
izbrisni razlog - izbris družbe iz sodnega registra po ZFPPIPP - družbeniki kot pravni nasledniki družbe - zavrženje tožbe
Z izbrisom iz sodnega registra po 440. členu ZFPPIPP pravna oseba preneha (441. člen ZFPPIPP), družbeniki tako izbrisane družbe pa niso njeni pravni nasledniki. Ker je toženka prenehala obstajati in nima pravnega naslednika, ne more več biti pravdna stranka (prvi odstavek 76. člena ZPP), te procesne pomanjkljivosti pa ni mogoče odpraviti.
Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 2, 2/8. ZSPJS člen 17, 17/1, 17a, 17a/2. ZPP člen 236, 237, 237/1.
ocena delovne uspešnosti - kriteriji
Delo tožnice je bilo nestrokovno in nenatančno. Osnutki so bili neustrezni, potrebno je bilo več popravkov oziroma jih je bilo potrebno napisati na novo. Pogosto so se pojavljale napake v imenih, opravilnih številkah in zapisu besedila. Pri delu ni bila samostojna, čeprav je zasedala delovno mesto, na katerem se je pričakovalo samostojno preučevanje najtežjih zadev, dodeljevalo pa se ji je spise povprečne in lažje zahtevnosti, ni znala povezovati znanja različnih delovnih področij, imela pa je tudi neprimerno komunikacijo s sodelavci ter neustrezen odnos do uporabnikov. Navedene ugotovitve utemeljujejo podajo ocene nezadovoljivo, kar pomeni opravljanje dela pod pričakovanji glede na kriterije ocenjevanja.
Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo (2013) člen 39. Kolektivna pogodba za cestni potniški promet Slovenije (2021) člen 40. ZDCOPMD člen 3, 5, 6, 6-2. ZDR-1 člen 154.
voznik tovornega vozila - mobilni delavec - delovni čas - plačilo za nadurno delo - nadure
Tožena stranka je v sporu trdila, da je tožnikovo morebitno nadurno delo plačala v okviru postavk stimulacija, nadurno delo in drugi dodatki, vendar v sporu ni uspela dokazati, da je s temi dodatki tožniku plačala opravljeno nadurno delo.
odškodninska odgovornost delodajalca - vzročna zveza - degenerativne spremembe - poškodba pri delu
Zdravstvene težave tožnika, ki so se pojavile kasneje (osem mesecev po škodnem dogodku), niso v vzročni povezavi s poškodbo pri delu, oziroma jih ni mogel sprožiti sunkovit gib oziroma dvig, v katerem je tožnik utrpel lažjo poškodbo - sindesmolizo vezivnega stika med ključnico in lopatico. Zaradi nepodane vzročne zveze z nezgodo pri delu je sodišče pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za škodo, ki je posledica tožnikove degenerativne bolezni.