ZIZ člen 272. ZVPot člen 23, 24. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6,7.
kredit v CHF - ničnost pogodbe - pojasnilna dolžnost - regulacijska začasna odredba - težko nadomestljiva škoda - načelo lojalne razlage
Skladno z ustaljeno sodno prakso Sodišča EU so nacionalna sodišča dolžna celoten nacionalni pravni red razlagati čim bolj v skladu z besedilom in namenom prava EU, da se doseže z njim zasledovani cilj. Ta dolžnost ne velja le za predpise, ki so neposredno prenesli direktivo, temveč za nacionalno pravo kot celoto, vključno s procesnimi pravili (kot je ZIZ) in nacionalno sodno prakso.
Pojem težko nadomestljiva škoda iz 2. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ je pravni standard, katerega vsebino napolnjuje sodna praksa. Sprememba razlage tega standarda z namenom zagotovitve učinkovitosti prava EU ne pomeni razlage v nasprotju z jasnim besedilom zakona, temveč le odstop od tiste (prejšnje) sodne prakse, ki ni združljiva s cilji Direktive 93/13. Tudi Sodišče EU je v zadevi C-287/22 poudarilo, da zahteva po skladni razlagi vključuje obveznost nacionalnih sodišč, da po potrebi spremenijo ustaljeno sodno prakso, če ta temelji na razlagi nacionalnega prava, ki ni združljiva s cilji direktive.
Toženka bi se glede na svoje finančno znanje mogla in morala zavedati, da lahko kadarkoli v dolgoročnem razmerju pride do dogodka, ki bo pomembno vplival na valutno razmerje. Takšna ugotovitev sodišča prve stopnje ne predstavlja očitka, da bi morala toženka napovedati točno višino ali čas spremembe tečaja, temveč da bi morala kot strokovnjakinja tožnikoma, upoštevajoč, da je s takšnimi informaciji razpolagala, razkriti tveganja, ki so ji kot strokovnjakinji bila znana oziroma bi se le-teh kot profesionalna finančna institucija vsaj morala zavedati - t. j., da so valutni trgi nestabilni in da lahko pride do velikih nihanj, ki navzgor niso omejena.
Sodišče prve stopnje je pravilno izpostavilo stališče Vrhovnega sodišča RS v zadevi II Ips 24/2025, da ne gre za retroaktivnost, temveč za zapolnjevanje pravnega standarda dobrega strokovnjaka, ki je veljal že v času sklenitve pogodbe.
Vprašanje, ali in do kakšnega nadomestila za uporabo kapitala je upravičena toženka (kot banka), je materialnopravno vprašanje o glavni stvari.
V potrošniških sporih zaradi nepoštenih pogojev škoda ni omejena le na eksistenčno ogroženost. Poslabšanje položaja tožnika izhaja že iz tega, da bi morala zaradi zagotovitve polnega učinka Direktive nenehno dopolnjevati tožbo za med postopkom plačane obroke oziroma vložiti novo tožbo za obroke, plačane po zadnji glavni obravnavi.
Neutemeljeni so očitki, da sodba C-287/22 za konkreten primer ni uporabljiva zaradi razlik med poljskim in slovenskim procesnim pravom, predvsem zaradi izpostavljene možnosti spremembe tožbe po 184. členu ZPP. Dejanska primerljivost obeh zadev je že v predlaganem začasnem ukrepu odloga izpolnjevanja pogodbe z obveznostjo plačevanja mesečnih obrokov do pravnomočnega zaključka postopka v postopku po tožbi potrošnikov zoper banko zaradi ničnosti pogodbe o hipotekarnem kreditu, kot tudi v tem, da gre za prejeti kredit v domači valuti, ter v pogodbi vsebovani valutni klavzuli v CHF. Tudi sicer pa bistvo sodbe C-287/22 in načela učinkovitosti prava EU ni v tehnični nezmožnosti spremembe tožbe (kot v poljskem pravnem redu), temveč v tem, da nenehno plačevanje obrokov verjetno nične pogodbe in posledično nenehno širjenje tožbenih zahtevkov (ali vlaganje novih tožb po glavni obravnavi), za potrošnika predstavlja nesorazmerno procesno, stroškovno in psihično breme. Takšen položaj bi ogrozil polni učinek končne odločbe, saj bi potrošnika odvračal od uveljavljanja pravic.
Odškodninska odgovornost tožencev kot ustanoviteljev ni podana.
Sodišče prve stopnje je zato pravilno presojalo odgovornost tožencev tudi po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti, saj omejitev odgovornosti ustanoviteljev ne velja v primerih, ko so ti sami subjektivno odgovorni za škodo, povzročeno upnikom. Ugotavljanje splošne odškodninske odgovornosti po 131. členu OZ je skladno s sodno prakso dopustno, ko ravnanja likvidacijskega upravitelja oziroma ustanoviteljev presegajo golo opustitev ravnanj, predpisanih z ZGD-1, in prerastejo v samostojen civilni delikt. Po presoji pritožbenega sodišča se je to zgodilo tudi v obravnavanem primeru. Toženca sta postopek redne likvidacije izvedla izključno z namenom, da bi upniku, tj. tožnici, onemogočila poplačilo njene terjatve.
ZPP člen 77, 77/1, 78, 78/1. ZFPPIPP člen 245, 245/2, 383, 383/1, 386.
tožba na ugotovitev obstoja izločitvene pravice - zavrženje vloge - vložila oseba brez procesne sposobnosti - sposobnost za opravljanje procesnih dejanj - ovira za opravo procesnega dejanja - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - varstvo upnikov - vpliv na obseg stečajne mase
Ker je z začetkom postopka osebnega stečaja poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omejena in ker je stečajni dolžnik procesno sposoben le v mejah svoje poslovne sposobnosti, je odločitev o tem, ali lahko stečajni dolžnik procesna dejanja opravlja samostojno, odvisna od odgovora na vprašanje, ali je predmet postopka premoženje, ki spada v stečajno maso oziroma lahko vpliva na njen obseg.
stroški pravdnega postopka - odvetniška tarifa - prvi narok za glavno obravnavo - ponovno odprtje obravnave - odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko - preveritev potrebnosti vlog - potrebni pravdni stroški - urnina
Sklicevanje na zmotno tarifno številko Odvetniške tarife samo po sebi še ne vpliva na pravilnost odločitve.
Če je sodišče ponovno odprlo glavno obravnavo, narok po ponovnem odprtju glavne obravnave ni prvi narok v smislu 1. točke tarifne številke 21 OT.
vznemirjanje lastninske pravice - negatorna tožba - zaščita pred vznemirjanjem - pravica do družinskega življenja - pravica do zasebnosti - obligacijski dogovor o rabi nepremičnine - dovoljenje za bivanje - uporaba stanovanja - prepoved nadaljnjih kršitev - ponovitvena nevarnost
Vsebina obligacijskega dogovora med tožnikom in toženkinimi starši predpostavlja tudi dejanske učinke za tretje osebe. Dogovor o uporabi stanovanja vključuje tudi dogovor o tem, da preko tožnikovih nepremičnin, ki nesporno predstavljajo edini dostop do tega stanovanja, lahko do toženkinih staršev dostopajo vsi, ki so k njima namenjeni.
Ravnanje toženke v obsegu nahajanja v stanovanju, v katerem prebivata njena starša, in v obsegu dostopa do tega stanovanja, ne more predstavljati protipravnega vznemirjanja.
ZDZdr člen 2, 2-17, 30, 30/1, 74, 74/1, 75. DZ člen 264, 265.
sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - izvedenec psihiatrične stroke - ogrožanje življenja in zdravja - demenca - parkinsonova bolezen - psihofizično stanje - potrebno varstvo in nadzorstvo - dolgotrajna oskrba - milejši ukrep - obrazložitev neuporabe milejših ukrepov - prostorska stiska - prostorska zasedenost - zadržanje v psihiatrični bolnišnici - skrbništvo nad odraslo osebo - začasni skrbnik
Nasprotni udeleženec potrebuje pomoč in nadzor 24 ur na dan. Zagotavljanje 24 urne prisotnosti zaposlenih pri eni osebi ni naloga patronažne in socialne službe. Kakšne storitve se bodo nudile upravičencem v okviru sistema dolgotrajne oskrbe, se ugotavlja v vsakem konkretnem primeru posebej. V zvezi s tem je treba sprožiti ustrezne postopke; da bi jih nasprotni udeleženec sam ali kdo drug zanj, ni izkazano. Glede na psihofizično stanje nasprotnega udeleženca je njegova zmožnost sodelovanja v formalnih postopkih zelo vprašljiva. V teku je postopek za postavitev nasprotnega udeleženca pod skrbništvo, ki pa je šele v začetni fazi. Da bodo nasprotnemu udeleženecu v kratkem nudene storitve iz sistema dolgotrajne oskrbe, že zato ni mogoče pričakovati. Razen tega je splošno znano, da zaradi kadrovskih, organizacijskih in drugih težav sistem dolgotrajne oskrbe v praksi še ni zaživel.
Že iz samega izreka ni jasno, kaj tožnik sploh želi: ali vrnitev odvzete posesti ali le, da se mu omogoči dostop na nepremičnino. Na vse nejasnosti, ki se odražajo v ugotovljeni nesklepčnosti tožbe, je bil tožnik pred sodiščem prve stopnje opozorjen tako s strani tožencev, kot tudi s strani pritožbenega sodišča. Ne glede na to je tožba ostala pomanjkljiva, posledično pa nesklepčna.
V primeru nesklepčnosti tožbenega zahtevka dokazov ni treba izvajati.
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00089642
ZKZ člen 2, 2/2, 4, 17, 22, 22/3, 23, 25a. SPZ člen 63, 66. OZ člen 507. ZPP člen 214, 214/2.
razveljavitev prodajne pogodbe - prodaja kmetijskih zemljišč - paketna prodaja - veljavna sklenitev prodajne pogodbe za kmetijsko zemljišče - kmetijsko ali stavbno zemljišče - pojem kmetijskega zemljišča - pozidanost zemljišča - namenska raba zemljišč - občinski prostorski načrt (OPN) - predkupna pravica (prednostna pravica nakupa) - predkupna pravica za kmetijska zemljišča - predkupna pravica po ZKZ - predkupna pravica solastnika - obveščanje predkupnega upravičenca - obvestitev solastnika o prodaji - objava ponudbe za prodajo zemljišča - kršitev predkupne pravice solastnika - neprerekana dejstva
Dejstvo, da je določeno zemljišče s prostorskim načrtom uvrščeno med kmetijsko zemljišče, prevlada nad pogojem, da je zemljišče tudi dejansko primerno za kmetijsko pridelavo.
odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - obseg poškodb - vzročna zveza med poškodbo in obsegom škode - postkomocijski sindrom - glavobol - predhodne zdravstvene težave - denarno zadoščenje za nepremoženjsko škodo - načelo objektivne pogojenosti odmere odškodnine - primerljiva odškodnina - zakonske zamudne obresti od dosojene odškodnine - opomin - rok za izpolnitev obveznosti - datum začetka teka obresti - odlog - prekoračitev tožbenega zahtevka
Sodišče prve stopnje je implicitno kot neutemeljene zavrnilo navedbe tožene stranke o vplivu tožničinega predobstoječega zdravstvenega stanja na obseg poškodb ter trajanje in intenzivnost upoštevanih telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem.
Glavoboli in vrtoglavica kot simptomi postkomocijskega sindroma v času približno šestih mesecev po nesreči so izključna posledica prometne nesreče.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da primerna odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem glede na ugotovljene poškodbe, trajanje in stopnjo bolečin in nevšečnosti ter potek in trajanje zdravljenja znaša približno 5 povprečnih mesečnih neto plač oziroma 7.500 EUR.
Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267, 267/1, 267/3. ZPP člen 211. ZS člen 113a, 113a/3. ZUstS člen 23, 23/3.
kreditna pogodba v CHF - ničnost kreditne pogodbe - ničnost sporazuma o zavarovanju terjatve - kondikcijski zahtevek - predhodno vprašanje države članice - prekinitev postopka
Odločitev pritožbenega sodišča v predmetni zadevi, ko je pritožbeno sporna ničnost kreditne pogodbe, je torej odvisna od rešitve istega vprašanja glede razlage prava Evropske unije, kot ga je postavilo Višje sodišče v Mariboru v zadevi I Cp 246/2025 s sklepom z dne 18. 11. 2025. Zato je sodišče druge stopnje ob smiselni uporabi tretjega odstavka 113.a člena ZS prekinilo tudi ta postopek. Pri tem je ravnalo smiselno enako, kakor velja v postopku z zahtevo za presojo ustavnosti (tretji odstavek 23. člena Zakona o Ustavnem sodišču).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00090111
ZASP člen 168, 168/4. ZPP člen 8, 254, 254/3.
nadomestilo za uporabo avtorskega dela - kršitev avtorskih pravic - organizacija dela - opustitev dolžne skrbnosti - objava avtorskega dela - običajni honorar - cenik - dokaz z izvedencem - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca - ugovor zastaranja
Cenik F. je primerno izhodišče za ugotavljanje običajnega honorarja.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da bi morala toženka kot javni zavod ustrezno poskrbeti za organizacijo dela in arhiviranje, tako da ne prihaja do kršitev avtorskih pravic in da je od toženke utemeljeno pričakovati, da pri opravljanju poklicne dejavnosti ravna z večjo skrbnostjo. Tudi pritožbeno sodišče meni, da je do kršitve avtorskih pravic prišlo iz hude malomarnosti, zaradi česar je utemeljen zahtevek za plačilo civilne kazni (168. člen ZASP). Pri odločanju o zahtevku za plačilo civilne kazni in odmeri njene višine pa sodišče po četrtem odstavku 168. člena ZASP upošteva vse okoliščine primera, zlasti pa stopnjo krivde kršilca, velikost dogovorjenega ali običajnega honorarja ali nadomestila ter preventivni namen civilne kazni. Pri namerno povzročeni škodi bo tako kazen večja kot pri hudi malomarnosti. Pomembna pa je tudi višina honorarja, saj je ta tudi obračunska enota za povečevanje: če je osnovni honorar za tovrstno uporabo nizek, bo toliko bolj utemeljeno njegovo povečanje za polnih 200%; če pa je razmeroma visok, bo potrebno bolj previdno povečevanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00090232
Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267, 267/1. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3(1). ZPP člen 211. ZS člen 113a, 113a/3, 113a/6. ZUstS člen 23, 23/3. ZVPot člen 23, 24.
Odločitev pritožbenega sodišča v predmetni zadevi, ko je pritožbeno sporna ničnost kreditne pogodbe, je torej odvisna od rešitve istega vprašanja glede razlage prava Evropske unije, kot ga je postavilo Višje sodišče v Mariboru v zadevi I Cp 246/2025 s sklepom z dne 18. 11. 2025. Zato je sodišče druge stopnje ob smiselni uporabi tretjega odstavka 113.a člena ZS prekinilo tudi ta postopek. Pri tem je ravnalo smiselno enako, kakor velja v postopku z zahtevo za presojo ustavnosti (tretji odstavek 23. člena Zakona o Ustavnem sodišču).
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00089932
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3. ZVEtL-1 člen 42, 42/1, 43, 43/1, 43/1-1, 43/1-2, 43/1-3, 43/1-4. GZ člen 3, 3/1, 3/1-6.
regulacijska (ureditvena) začasna odredba - grozeča težko nadomestljiva škoda - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - pripadajoče zemljišče - obseg pripadajočega zemljišča - povezanost stavbe in zemljišča - ogled - pridobitev gradbenega dovoljenja
Med udeleženci ni sporno, da si pritožnica prizadeva za pridobitev gradbenega dovoljenja, da je gradnja predvidena na obeh spornih parcelah in da je bila pritožnici v drugem postopku naložena odstranitev kovinske ograje, ki jo je postavila na teh parcelah. Nevarnost gradnje ni abstraktna. Za gradnjo, ki jo načrtuje pritožnica, ob izdaji začasne odredbe še ni bilo izdano gradbeno dovoljenje, a predložene listine iz postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja in postopka zaradi motenja posesti verjetno izkazujejo, da lahko vsak čas nadaljuje s pripravljalnimi opravili, ki posegajo v stanje spornih parcel.
SPZ člen 266, 266/1. ZTLR člen 28, 28/2, 28/4. ODZ paragraf 1468.
priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovalna doba - priposestvovalna doba pravnih prednikov - pravni prednik - zaščitena kmetija - uporaba nepremičnine - pristna posest - dobroverna posest - poštena posest - dejansko stanje - protiknjižno priposestvovanje - vknjižba lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo
Glede na to, da so najprej tožnikova pravna prednika in za njima tožnik posest nastopili na podlagi darilne pogodbe, ki predstavlja pravni naslov za pridobitev lastninske pravice; da so sporno nepremičnino ves čas priposestvovalne dobe uporabljali navzven vidno in kot lastniki ter da niti zemljiškoknjižna lastnika niti kdo drug v času trajanja priposestvovalne dobe ni nasprotoval njihovi uporabi, kakor tudi ne oporekal njihovi lastninski pravici, so tako tožnikova pravna prednika kot tožnik upravičeno verjeli, da so lastniki sporne nepremičnine.
Tako iz zemljiškoknjižnega izpiska kot iz neprerekanih navedb tožnika izhaja, da je bila zaščitena kmetija zaznamovana v letu 1996. Ker je tožnik lastnik parcele postal v letu 1993, kasnejša izpolnitev pogojev za pridobitev statusa zaščitene kmetije in razglasitev nepremičnine za del zaščitene kmetije ni mogla za nazaj poseči v njegovo lastninsko pravico
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - izvedensko mnenje kot dokaz - intenziteta in trajanje strahu - strah za življenje - začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti
Toženka v pritožbi izhaja iz napačnega izhodišča, da bi se sodišče prve stopnje moralo (v celoti in nekritično) opreti na izvedensko mnenje in mu brezpogojno slediti. Subsumpcija konkretnega dejanskega stanu pod materialnopravno normo in izrek pravne posledice je v sodnem postopku ustavnopravna pristojnost sodnika. Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi kritično, skladno z načelom proste presoje dokazov, presodilo izvedensko mnenje ter pravilno sledilo njegovi vsebini v delih oziroma glede vprašanj, (i) o katerih so izvedenci lahko podali izvid in mnenje in, (ii) ki ne pomenijo subsumpcijskih zaključkov.
Za utemeljenost posestnega varstva mora motilno ravnanje dosegati določeno stopnjo resnosti in intenzivnosti.
Obravnavana življenjska situacija predstavlja enkraten, sicer neprijeten, vendar običajen medsosedski zaplet. Iz ugotovljenega dejanskega stanja ne izhaja, da ga tožnik ne bi mogel brez posebnih zapletov razrešiti z razumno komunikacijo s tožencem, prav tako iz ugotovljenih dejstev ni mogoče sklepati na nevarnost njegove ponovitve. Ravnanje toženca, čeprav samovoljno, zato ni bilo do te mere motilno, da bi varstvo tožnikove posesti terjalo najprej policijsko posredovanje in sedaj še sodno varstvo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00089990
DZ člen 161, 162, 162/1-1, 162/2, 174, 174/1, 175, 175/1, 184, 184/1. ZPP člen 355, 355/1, 365, 365-3.
namestitev otroka v zavod - korist mladoletnega otroka - odvzem mladoletnega otroka - soglasje staršev - obrazloženost odločbe - začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - skrb za mladoletne otroke - ogroženost otroka - ukrepi za varstvo koristi otroka - napačna uporaba materialnega prava
Zaradi dogovora, iz katerega je izhajalo soglasje nasprotne udeleženke, je bila ob vložitvi predloga za namestitev otrok v zavod podana podlaga po 175. členu DZ. V postopku nato nasprotna udeleženka z namestitvijo ni soglašala, nasprotno, predlogu predlagatelja za namestitev otrok v zavod je nasprotovala. Ob nasprotovanju nasprotne udeleženke sodišče prve stopnje ni imelo (več) podlage za odločanje po 175. členu DZ, pač pa bi lahko, če bi tako predlagal predlagatelj, oziroma bi moralo po uradni dolžnosti izreči ustrezen ukrep, potem ko je ugotovilo, da izrek ukrepa terja varstvo koristi mld. otrok.
URS člen 25. ZPP člen 105a, 105a/3. ZST-1 člen 6, 6/2.
plačilo sodne takse za pritožbo - plačnik - taksni zavezanec - pritožba se šteje za umaknjeno - pravica do pritožbe
Res je, da sta taksna zavezanca pritožnika, vendar navedeno ne izključuje možnosti, da sodno takso za taksnega zavezanca plača kdo drug (kar je treba preveriti v vsakem posameznem primeru). Druga in peto toženi stranki zgolj zaradi tega, ker je sodno takso ob pravilnem sklicu in navedbi opravilne številke zadeve plačala zanjo druga oseba, ni mogoče naprtiti posledic umika pritožbe v primeru neplačila sodne takse, določenih v tretjem odstavku 105. a člena ZPP, saj slednje iz besedila navedenega člena ne izhaja. Za takšno rešitev govori tudi ustavnoskladna razlaga. Pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva je pravica, ki je določena v sami Ustavi (in sicer 25. členu Ustave), zaradi česar je treba omejitve te pravice ozko razlagati. Glede na to, da izrecne zakonske podlage za umik pritožbe v primeru, ko sodno takso za taksnega zavezanca plača kdo drug, ni, pritožbeno sodišče meni, da bi sankcija umika pritožbe v takih situacijah predstavljala pretiran poseg v pravico iz 25. člena Ustave.
ZST-1 člen 18, 18/5, 18/7, 19, 19/1, 19/2. ZPP člen 39, 39/1, 39/2, 196.
sodna taksa - sodna taksa za pritožbo - enotni sosporniki - plačilo sodne takse - plačilni nalog za plačilo sodne takse - nerazdelna obveznost - višina sodne takse - vrednost spornega predmeta - ugotovitev vrednosti spornega predmeta - stranska terjatev
Vrednost stranskih terjatev se za odmero sodne takse za pravno sredstvo upošteva le, če je bilo pravno sredstvo vloženo samo zoper odločbo o stranskih terjatvah, sicer pa je bistvena vrednost izpodbijane glavnice.
Tožniki utemeljeno opozarjajo, da sodišče prve stopnje ni pojasnilo, zakaj jim je za pritožbo izdalo tri plačilne naloge za plačilo sodne takse, medtem ko jim je tožbo taksiralo enotno, z enim plačilnim nalogom. Takšno postopanje je napačno. Tožniki, ki so etažni lastniki stavbe in s tem solastniki njenih skupnih delov, so enotni sosporniki in se štejejo za enotno pravdno stranko (196. člen ZPP). Kot taki so nerazdelno dolžni plačati le eno sodno takso za pritožbo. Poleg tega je vseh pet tožnikov vložilo pritožbo v eni vlogi (iz vsebine pritožbe je razvidno tudi, da so pritožbeni razlogi za vse tožnike enaki), zato je dejansko uveden samo en postopek, kar pomeni, da se plača samo ena sodna taksa.
razmerja med starši in otroki - sprememba odločitve o stikih - predlog za izdajo začasne odredbe - prepoved prehoda državne meje z otrokom - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - verjetno izkazana nevarnost - odtujevanje otroka - pravica do svobode gibanja - primernost in sorazmernost ukrepa - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe
Zatrjevanih oz. domnevnih groženj očeta, da bo otroka spet odpeljal, mati ni konkretizirala. Kaj naj bi se nenadoma spremenilo, kar naj bi povzročilo domnevno ogroženost obeh otrok, mati niti ne pojasni. Predlog je vložen očitno kot obramba proti očetovemu predlogu za spremembo veljavnih stikov med materjo in otroki v smeri njihove omejitve.