OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00083367
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. ZVPot člen 22, 22/4, 23, 24. ZPotK člen 21, 21/3. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 6/1, 7, 7/1.
kreditna pogodba v CHF - ničnost kreditne pogodbe - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve - trditveno in dokazno breme - dokazovanje s stopnjo verjetnosti - verjetnost obstoja terjatve - pojasnilna dolžnost banke - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - standard profesionalne skrbnosti - težko nadomestljiva škoda - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe - reverzibilnost začasne odredbe - namen zavarovanja z začasno odredbo - razvoj sodne prakse - sprememba sodne prakse - sodna praksa SEU
Nacionalno sodišče mora glede na vse okoliščine obravnavane zadeve ugotoviti, ali je odložitev izpolnjevanja obveznosti potrošnika, da plača mesečne obroke za čas trajanja postopka, potrebna za zagotovitev pravnega in dejanskega položaja, v katerem bi potrošnik bil, če teh pogojev ne bi bilo. Tako lahko sodišče upošteva med drugim finančni položaj potrošnika in tveganje, da bo moral banki vrniti znesek, ki presega znesek, ki si ga je izposodil.
Tožnika sta fizični osebi, ki morata skrbeti za dva šoloobvezna otroka, toženka pa banka, zato gotovo razpolaga z neprimerno višjim kapitalom kot tožnika in je zaključek prvostopenjskega sodišča, da je nadaljnje plačevanje kredita, ki je verjetno ničen, neprimerno hujša neugodna posledica za tožnika, kot ne prejemanje obrokov kredita za toženko, na mestu. Da je terjatev toženke zavarovana s hipoteko, sta tožnika navedla. Trditveno breme se nanaša na trditve o dejstvih, pravo pa mora poznati sodišče. Ali sta tožnika zavarovanje s hipoteko omenjala v zvezi s pogojem reverzibilnosti, zato ni pomembno.
ureditev razmerij med starši in otroki - zaupanje otroka v vzgojo in varstvo - sposobnosti in zmožnosti staršev - stiki med starši in otrokom - varstvo koristi otroka - preživljanje otroka - pridobitne zmožnosti staršev - razporeditev preživninskega bremena - namen denarne kazni
Glede mlajše hčere je sodišče utemeljeno upoštevalo, da je domala celotna skrb za varstvo in vzgojo zanjo pri materi, oče pa ne izkazuje interesa niti za skrb zanjo niti za izvajanje kvalitetnih stikov. V tem - in v nekoliko boljši preživninski zmožnosti očeta - je razlog za drugačno razporeditev preživninske obveznosti v razmerju do mlajše hčere in do mlajšega sina.
Neutemeljeno je očetovo zavzemanje za upoštevanje otroškega dodatka, dodatka za veliko družino in državne štipendije. Po utrjenem stališču v sodni praksi so ti prejemki namenjeni otrokom in ne zmanjšujejo preživninske obveznosti staršev. Drugače je le v primerih, ko starši ne zmorejo poskrbeti za pokritje otrokovih potreb.
Zavračanje sodno določenih stikov s strani sina udeležencev ni zgolj posledica očetove opustitve starševske dolžnosti, ampak tudi materinega nepravega pristopa do sina, predvsem pa intenzivnega konfliktnega odnosa med starši, za katerega sta odgovorna oba. Izvršitev izrečene denarne kazni bi le še dodatno negativno vplivala na odnos med sinom in materjo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00082643
ZVEtL-1 člen 23, 43, 44.
splošni skupni del več stavb - ustanovitev služnosti v javno korist - dovozna pot - javna površina - posebna raba javne površine - pavšalne pritožbene navedbe - ravnanje v nasprotju s svojim preteklim ravnanjem
Navedba, da gre za javno površino, je v nasprotju z ravnanjem pritožnice v postopku pred sodiščem prve stopnje, ko ni nasprotovala elaboratu in ugotovitvi, da je predmetna sporna parcela dovozna pot k navedenim trem stavbam.
sklep o določitvi vrednosti spornega predmeta - pritožba zoper sklep o določitvi vrednosti spornega predmeta - zavrženje pritožbe
Bistveno za odločitev v obravnavani zadevi je, da po določbi tretjega odstavka 44. člena ZPP, zoper sklep o določitvi vrednosti spornega predmeta ni posebne pritožbe.
spori iz družinskega razmerja - odvzem mladoletnega otroka - namestitev otroka v krizni center - pogoji za premestitev - selitev - ogroženost otroka - povezanost z družino - otrokova želja - največja korist otroka - selitev na drugo lokacijo
Drži, da selitev družine ni neobičajno dejanje v življenju in zgolj stiska otroka pri tem ne more biti razlog za zavrnitev premestitve/selitve. Da za slednje sprejme ukrep sodišče, pa morajo biti izkazane takšne okoliščine, ki kažejo na to, da je otrok ogrožen.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00083500
ZVPot člen 24, 24/1. ZIZ člen 272.
regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - kredit v CHF - ničnost pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - nepošten pogodbeni pogoj - načelo vestnosti in poštenja - sklepčnost trditev - pogoj reverzibilnosti
Trditve toženke, da je tožnikoma izročila izračune po različnih vrstah kreditnih pogodb in izračune možnih scenarijev rasti valutnega tečaja, je sodišče pravilno štelo za manj verjetne, ker toženka listinskih dokazov o tem ni predložila. Poleg tega toženka ni podala trditev, da so izračuni vsebovali podatke o zelo veliki depreciaciji in je bilo to pri izračunu upoštevano. Tudi iz navedb toženke, kako je bančni uslužbenec predstavil tožnikoma ponudbo, ne izhaja, da jima je predstavil možnost "črnega scenarija".
Iz navedb toženke ni razvidno njeno pojasnilo tožniku o pomenu in učinku konverzije v povezavi z mehanizmom pogodbenega pogoja kredita, vezanega na CHF. Samo dejstvo o v pogodbo vključeni možnosti konverzije ne odpravlja neuravnoteženosti potrošnikovega pogodbenega položaja. Možnost konverzije pa je lahko tudi po oceni pritožbenega sodišča celo pripomogla k vtisu tožnikov, da dejansko tveganje kreditnega posla kot takega pravzaprav ni tako visoko.
Dejstvo, da je tožnik fitnes centru, v enoti katerega se je poškodoval, plačeval članarino, pa narekuje zaključek, da je bil tožnik z zavarovancem toženke kot lastnikom fitnes centrov v pogodbenem razmerju.
ZST-1 člen 34a, 34a/1. ZST-1 tarifna številka 9541, 30010.
tožba za ugotovitev lastninske pravice - navedba vrednosti spora - zavrnitev ugovora zoper plačilni nalog - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - plačilo sodne takse za pritožbo - tarifna številka 30010 - razlaga opisa tarifne številke - določitev vrednosti spornega predmeta - ocenitev vrednosti stvari
Tarifna številka 9541, na katero se sklicuje tožnik, se uporablja v nepravdnem postopku za cenitev in prodajo stvari. Gre za vsebinsko drug postopek, kot je obravnavani, zato te tarifne številke ni mogoče uporabiti. Drži sicer, da je za ugotovitev vrednosti spornega predmeta pomembna vrednost stvari, glede katere teče spor, vendar ob tem ne gre za ekonomsko cenitev spornih nepremičnin in natančno ugotovitev njihove tržne vrednosti zaradi prodaje, temveč le za oceno vrednosti spora, ki je v tej fazi postopka pomembna predvsem zaradi opredelitve stvarne pristojnosti sodišča. Pritožba zoper sklep, s katerim sodišče v pravdnem postopku določi vrednost spora in presoja svojo (ne)pristojnost, v ZST-1 ni posebej taksirana, ni pa takse prosta. Sodna taksa za takšne primere je določena v tar. št. 30010 ZST-1 v višini 33 EUR, kot jo je sodišče prve stopnje pravilno odmerilo z izpodbijanim plačilnim nalogom.
Z izpodbijano odločitvijo, ki temelji na pravilu o izključni krajevni pristojnosti, ni bilo poseženo v procesna upravičenja in pričakovanja, ki jih ima tožnica v postopku zoper poslovno banko, sicer pa se bo imela tožnica o svojih siceršnjih procesnih upravičenjih možnost izjaviti v nadaljevanju postopka pred Okrožnim sodiščem v Mariboru, zaradi česar v njeno pravico do izjave s potrditvijo izpodbijanega sklepa ne bo poseženo.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - objava opravičila - novinarsko poročanje - relativno javna oseba - splošni interes javnosti - elementi odškodninske odgovornosti - temelj odškodninske odgovornosti - protipravnost (nedopustnost ravnanja) - vestna in skrbna presoja dokazov
Res je, da sta ustanovitelj gospodarske družbe in enoosebni d. o . o., ki ga je ustanovil, dva ločena pravna subjekta in da je vsaka pravna ali fizična oseba odgovorna za svoje obveznosti, pri čemer je potrebno upoštevati načelo samostojne odgovornosti gospodarskih družb. Kljub temu pa je tožnikovo zavzemanje za njegovo popolno ločitev od družbe A. pretirano formalistično, še posebej v očeh povprečno razumnega bralca, ki zagotovo ni vešč globljega razumevanja korporacijskega prava. Dodatno tudi ni mogoče spregledati tesne ekonomske in pravne vezi tožnika in navedene pravne osebe. V tem kontekstu je tožniku mogoče pripisati položaj (ekonomskega) lastnika družbe A., še posebej ob razumevanju same vsebine člankov. Ta se je primarno nanašala na potek kazenskega postopka, kjer je tožnik nastopal kot obtoženec kaznivih dejanj davčne zatajitve in pranja denarja. Obe kaznivi dejanji je tožnik izvršil prav kot poslovodja podjetja A., s tem pa si je (posredno kot upravičenec ekonomskih koristi družbe) tudi sam pridobil protipravno premoženjsko korist na račun oškodovanja javnih financ. Ker je tožnik zaradi teka kazenskega postopka in položaja v gospodarski družbi, ki je bila največji davčni dolžnik v Sloveniji, pridobil status relativno javne osebe, javnost pa je imela upravičen interes biti obveščena o nepravilnostih oziroma kršitvah kazenskopravne in davčne zakonodaje, so novinarji o tem lahko poročali.
pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravilna vročitev tožbe v odgovor - fikcija vročitve zamudne sodbe - potek roka za odgovor na tožbo - vročilnica kot javna listina
V skladu s 142. členom ZPP se vročitev šteje za opravljeno, ko naslovnik pisanje dvigne. Če pisanja ne dvigne v 15 dneh, odkar mu je bilo puščeno obvestilo, pa se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka. Ker toženka pisanja v 15 dneh ni dvignila, se v skladu z zakonsko domnevo šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom 15 dnevnega roka, torej dne 31. 8. 2024.
URS člen 22.. ODZ člen 1500. SPZ člen 10, 217, 217/2, 225. ZPP člen 8, 285, 339, 339/2-4, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. ZTLR člen 54. ZZK-1 člen 16, 19.
služnostna pravica hoje in vožnje - priposestvovanje - priposestvovalna doba - priposestvovalna doba pravnih prednikov - trditveno in dokazno breme - materialno procesno vodstvo - kršitev pravice do izjave
Pozivanje sodišča k navajanju še dodatnih trditev glede načinov dostopa do zemljišč, katerih del je bila nekoč sporna parcela, pa bi preraslo že v preiskovalno vlogo sodišča, ki ga ZPP ne dovoljuje. Trditveno in dokazno breme namreč z materialno procesnim vodstvom ni nadomeščeno, temveč je omiljeno in to le v primerih, ko stranka, ob zahtevani procesni skrbnosti, ne uspe udejaniti svojega trditvenega bremena. Za tak primer pa, ob znani materialno pravni podlagi (določbe o priposestvovanju), s katero bo sodišče okvalificiralo ugotovljena dejstva, ni šlo. Zato ni mogoče pritrditi pritožbi, da je sodišče zaradi neustrezne izvedbe materialnega procesnega vodstva kršilo pravico do izjave, ki bi prerasla v kršitev tožnikovih ustavnih pravic.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00082373
SZ-1 člen 111, 111/2. ZPP člen 328, 352.
izpraznitev stanovanja - bivanje brez pravnega naslova - prednostna zadeva - predlog za prekinitev postopka - predhodno vprašanje - ničnost darilne pogodbe - izročilna pogodba (preužitkarska pogodba) - vrnitev darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža - predlog za izdajo dopolnilne sodbe - pritožba zoper popravni sklep - navedba katastrske občine brez parcelnih številk - dopolnitev z manjkajočimi podatki - prepis - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo
V okoliščinah konkretnega primera, ko tožba z zatrjevano pravno podlago še ni bila vložena, od vložitve tožbe v obravnavanem sporu pa je minilo že 8 let, je odločitev sodišča, da o predhodnem vprašanju odloči samo, pravilna.
Toženka je v postopku zatrjevala, da je darilna pogodba med materjo pravdnih strank in tožnico nična, ker sta z njo pogodbenici zasledovali nedopusten namen, da bi jo prikrajšali za dedno pravico po pokojni materi. Ker ima vsakdo pravico, da razpolaga s svojim premoženjem, čeprav na račun nujnih dedičev, takšna pogodba ni nična. ZD tem dedičem omogoča, da v zapuščinskem postopku zahtevajo vrnitev daril za dopolnitev nujnega deleža, kar zadošča za varovanje njihovega pravnega interesa. Na tej podlagi torej toženka ne more pridobiti pravnega naslova za bivanje v sporni nepremičnini.
povrnitev premoženjske škode - odškodnina iz naslova izgubljenega dobička - izgubljeni dobiček - preteklo poslovanje - ugotavljanje hipotetičnega dejstva - opravljanje dejavnosti
Sodišče prve stopnje je glede načina ugotavljanja izgubljenega dobička sledilo teoriji in sodni praksi, da se v primeru, ko je oškodovanec pred spornim obdobjem že opravljal enako dejavnost, njegov obseg ugotavlja na podlagi podatkov o preteklem poslovanju. Nujna predpostavka za sklepanje na izgubljeni dobiček iz preteklega obdobja je, da je opravljanje dejavnosti sploh prinašalo pozitivni učinek. Če v preteklosti opravljanje dejavnosti tožniku ni zagotavljalo pozitivnega rezultata, bi moral za obstoj izgubljenega dobička v primerljivem obdobju utemeljiti okoliščine, zaradi katerih bi bil rezultat poslovanja v primerljivem obdobju drugačen kot v preteklosti.
Zapuščina pokojnega preide po samem zakonu na njegove dediče že v trenutku njegove smrti (132. člen ZD). Dedič se lahko odpove dediščini z izjavo, ki jo poda sodišču do konca zapuščinske obravnave v skladu s prvim odstavkom 133. člena ZD. Če tega ne stori, se šteje, da je dediščino sprejel. Izjava o odpovedi dediščine ali sprejemu dediščine se ne more preklicati (prvi odstavek 138. člena ZD).
Ker pa je tožnik zoper sklep o zavrniti predloga za oprostitev plačila sodne takse vložil pritožbo, se je rok za plačilo sodne takse in rok za ugovor zoper izdani plačilni nalog po naravi stvari zamaknil do izdaje oziroma vročitve sklepa sodišča druge stopnje o potrditvi prvostopenjskega sklepa o zavrnitvi njegovega predloga.
začasna odredba v družinskih sporih - ogroženost otroka - nepopravljiva škoda - vključitev otroka v vrtec
Sodišče druge stopnje poudarja, da je potrebno pri izdajanju začasnih odredb v družinskih zadevah postopati previdno, saj predstavljajo izjemno pravno sredstvo, ki je namenjeno odpravi akutne ogroženosti otroka in tako ne zadošča, da je predlagana začasna ureditev v otrokovo korist, ampak mora biti nujna za preprečitev nepopravljive in nesorazmerno težko popravljive škode, ki bi otroku lahko nastala, če bi obstoječe stanje trajalo do pravnomočnosti končne odločitve.
Nasprotni udeleženec je bil tisti, ki se je pri otrokovi starosti štirih mesecih odselil cca 270. km vstran in je predlog da bi se sedaj tako otrok kot predlagateljica namestili v njegovem bivališču, neživljenjski in nerealen ter nedvomno potrjuje zaključke CSD, da nasprotni udeleženec svoje koristi postavlja pred koristi ml. otroka.
postopek za izdajo začasne odredbe - začasna odredba o načinu izvrševanja stikov - način prevzema otroka ob izvrševanju stikov - začasna ukinitev stikov - ogroženost otroka - stiska otroka - konfliktnost med starši - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Pritožbeno sodišče ne dvomi, da je predlagatelj v komunikaciji težaven in da je njegovo vedenje v stresnih situacijah impulzivno. Najbolj problematični so prevzemi/predaje otroka. To je zaznalo tudi sodišče, zato je z začasno odredbo po uradni dolžnosti, z namenom zmanjšanja konfliktnih situacij spremenilo mesto, kjer predlagatelj sina prevzema. Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogovanju izpodbijanega sklepa, da dečkova stiska ob prehodu od matere k očetu (še) ni razlog za ukinitev stikov z očetom. Procesno gradivo izkazuje, da je dečkova čustvena stiska posledica nepravilnega ravnanja in postopanja obeh staršev, ki med seboj neustrezno komunicirata in se prezirata. Nikakor pa ni z verjetnostjo izkazano, da bi bil deček na stikih z očetom ogrožen.
trditveno in dokazno breme - oprostitev plačila sodnih taks
Tožnica je v predlogu za oprostitev plačila sodne takse le pavšalno navajala, da ni zmožna plačila sodne takse in ni podala nobenih konkretnih trditev, zakaj bi s plačilom sodne takse bilo ogroženo njeno preživljanje in na kakšen način. Trditveno in dokazno breme glede obstoja predpostavk za odločitev o oprostitvi obveznosti plačila sodne takse je namreč na predlagatelju. Sodišče skladno s petim odstavkom 12.a člena ZST-1 po uradni dolžnosti pridobi zgolj podatke iz obstoječih zbirk podatkov, na podlagi katerih, skladno z 12.a členom ZST-1, nato opravi presojo o strankinem predlogu. Ničesar drugega ne upošteva po uradni dolžnosti-