postavitev začasnega zastopnika - sklep o postavitvi začasnega zastopnika - neznano prebivališče stranke - postavitev skrbnika - izrek nasprotuje sam sebi - izrek v nasprotju z obrazložitvijo - pravnomočna sodna odločba - prenehanje začasnega zastopstva - povrnitev pravdnih stroškov začasnemu zastopniku - poziv na predložitev pooblastila
Iz obrazložitve sklepa o postavitvi začasnega zastopnika z dne 10. 5. 2022 je jasno razvidno, da se začasni zastopnik tožencu postavlja iz razloga neznanega prebivališča in ne iz razloga pravdne nesposobnosti. Sodišče prve stopnje je v celoti citiralo tudi določbo 83. člena ZPP. Pritožniku je bilo zato znano, da od nastopa toženca pred sodiščem nima več pravice zastopati toženca na podlagi sklepa sodišča o postavitvi začasnega zastopnika.
S pravnomočno sodno odločbo je odločeno o vsebini zahtevka ali predloga. Tako se tudi obrazložitev sodne odločbe pridružuje pravnomočnosti izreka, kolikor je to potrebno za identifikacijo vsebine odločbe. Tudi v sodni praksi EU se pravnomočnost ne navezuje le na izrek odločbe, ampak tudi na njeno obrazložitev, ki je nujna podlaga njenega izreka, zato sta obrazložitev in izrek nerazdružljiva.
ZDZdr člen 39. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 224, 224/1.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - odklanjanje zdravljenja - milejši ukrep - zapisnik z naroka - navzočnost na naroku
Presoja pogojev za pridržanje na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice.
URS člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3. ZDZdr člen 30, 30/1, 39, 39/1. ZPP člen 8, 243. ZNP-1 člen 42.
varstvo osebne svobode - varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic - pravica do zdravstvenega varstva - sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - ogrožanje lastnega zdravja - načelo sorazmernosti - načelo izbire milejšega ukrepa - izvedensko mnenje
Višje sodišče se pridružuje ugotovitvam sodišča prve stopnje o tem, da milejši ukrep, glede na trenutno bolezensko stanje udeleženke, ni primeren. Ugotovitve temeljijo na izvedenskem mnenju, iz katerega izhaja, da je udeleženka še vedno nezmožna samostojnega življenja. Realitetna kontrola je pri njej zabrisana, ni kritična do psihotične motnje in do situacije, v kateri se nahaja, v primeru premestitve na odprti oddelek bi psihiatrično bolnišnico zapustila in prenehala z jemanjem zdravil. Tudi po prepričanju višjega sodišča tako z izrekom milejšega ukrepa ne bi bilo ustrezno preprečeno ogrožanje njenega zdravja in življenja, kot tudi ne zdravja drugih ljudi.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za odgovor na tožbo - narok v postopku za vrnitev v prejšnje stanje
Neobstoj upravičenega razloga za vrnitev v prejšnje stanje ne pomeni, da se vrnitev v prejšnje stanje predlaga iz očitno neupravičenega razloga, kar bi lahko bil razlog za to, da sodišče ne bi izvedlo naroka.
pravica do zdravstvenega varstva - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - zdravljenje na zaprtem oddelku psihiatrične klinike pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - sodni izvedenec - pravica do samostojnega odločanja o zdravljenju
Pacientove pravice, ki jih izpostavlja pritožba (pravica do obveščenosti in sodelovanja, pravica do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo, pravica do samostojnega odločanja o zdravljenju, …), izhajajo iz Ustave RS (51. člen). V določenih primerih je poseg v te pravice nujen, bodisi zaradi varovanja drugih oseb (zaradi ogrožanja njihovega življenja ali povzročanja hude škode), bodisi zaradi posebnega varstva same osebe, ki nujno potrebuje zdravljenje. Ko bolnik zaradi narave bolezni ni sposoben sam sprejeti voljne in zavestne odločitve o zdravljenju, varstvo njegovih drugih pravic zahteva, da njegovo odločitev nadomesti država. To je zaradi posebnega ustavnega varstva huje prizadetih oseb država tudi dolžna storiti. Omejitve pacientovih pravic iz navedenega razloga v več določbah uveljavlja tudi ZPacP, ki torej uresničevanje in omejevanje pacientovih pravic veže na njegovo sposobnost odločanja o sebi.
tožba na ugotovitev obstoja stvarne služnosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - zmotna uporaba materialnega prava - pomanjkljiva dokazna ocena - priposestvovanje stvarne služnosti - prestavitev služnosti - pravno poslovna pridobitev - skupni del stavbe v etažni lastnini - trditveno in dokazno breme - celovita presoja izvedenih dokazov - izvrševanje stvarne služnosti - nesporna dejstva - pravica do pritožbe - čistilna naprava
Listine, na katere se sklicujeta tožnika, kot na podlago za pravno poslovno ustanovitev služnosti, ne predstavljajo zavezovalnega pravnega posla, torej dogovora o ustanovitvi služnosti, ker v njih ni jasno izražena zaveza lastnika služeče nepremičnine, da bo na svoji nepremičnini za potrebe gospodujoče nepremičnine ustanovil stvarno služnost. (215. člen SPZ).
disciplinski ukrep, izrečen članu lovske družine - disciplinski postopek - skrajšani postopek - redni postopek - dokazna ocena
Neutemeljena je tudi pritožbena graja, da so bila v disciplinskem postopku kršena procesna pravila, ker akti toženke izvedbe skrajšanega disciplinskega postopka ne predvidevajo in ker je bil tožnik za isto kršitev (z dne 31. 12. 2021) kaznovan dvakrat, najprej s sklepom z dne 24. 6. 2022, nato pa še s sklepom z dne 6. 11. 2022. Te očitke je obrazloženo zavrnilo že sodišče prve stopnje v 12. točki obrazložitve izpodbijane sodbe. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sicer res, da Pravilnik LD A. izvedbe skrajšanega disciplinskega postopka ne predvideva, vendar je to kršitev disciplinska komisija toženke že sama sanirala, saj je po tožnikovem ugovoru s sklepom z dne 12. 10. 2022 (priloga A7) razveljavila sklep z dne 24. 6. 2022, ki je tožniku bil izdan v skrajšanem postopku, in nato zoper tožnika vodila redni disciplinski postopek. To pomeni, da tožnik za isto kršitev ni bil kaznovan dvakrat in da je bila procesna pomanjkljivost (vodenje skrajšanega disciplinskega postopka) že sanirana v samem disciplinskem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00080160
OZ člen 131. ZPP člen 8, 254.
opustitev dolžnega ravnanja - pohodna površina - dolžnost vzdrževanja - drugo izvedensko mnenje - padec delavca
V skladu s citirano judikaturo Vrhovnega sodišča opustitev vzdrževanja poti sama po sebi še ne predstavlja podlage za odškodninsko odgovornost tistega, ki je zanj zadolžen (v obravnavanem primeru je to zavarovanka toženke) oziroma ne predstavlja avtomatično tudi opustitve dolžnega ravnanja in s tem nedopustnega ravnanja kot predpostavke odškodninske odgovornosti. Presoja o obstoju odškodninske odgovornosti (zavarovanke toženke) zaradi padca na neravnih tleh pohodne površine je zato odvisna od odgovora na vprašanje, ali je pot na delu, kjer je tožnica padla, še ustrezala standardu normalne pohodne površine. Če pohodna površina namreč ni bila urejena v skladu z gradbenimi standardi, se mora sodišče opredeliti do vprašanja, ali je sporni del poti oziroma mesto padca za povprečnega pešca predstavljal normalno pohodno površino. Pravni standard normalne pohodne površine je izpolnjen v primeru, če na neravnih pohodnih tleh ni nepričakovanih, zakritih ali pretiranih neravnin. V takem primeru se šteje, da bi normalno pazljiv pešec neravna tla prehodil brez težav.
Ima pa pritožba prav, da zgolj opustitev privitja vijakov za letev, ki je zaradi tega bila izbočena za nekaj milimetrov, še ne predstavlja protipravnega ravnanja kot enega izmed elementov odškodninske odgovornosti. Sodišče druge stopnje poudarja, da je tožnica mesto padca poznala, saj je v bančni poslovalnici, kjer je prišlo do škodnega dogodka, delala že tri mesece, sporno mesto pa prehodila okoli trikrat dnevno, bila je primerno obuta, saj je nosila zaprte nedrsne čevlje z nizko polno peto, vidljivost je bila dobra, zato bi za nekaj milimetrov izbočeno letvico na stopnici, na kateri manjkajo trije vijaki, kot povprečno skrbna delavka lahko opazila in varno prehodila. Navedena neravnina zanjo torej ni predstavljala niti nekaj nepričakovanega niti zakritega (že na podlagi fotografije na str. 5 izvedenskega mnenja je mogoče zaključiti, da je za nekaj milimetrov izbočena kovinska letev vidna), niti ni šlo za pretirano neravnino. Četudi v notranjih prostorih ni mogoče uporabiti istih standardov glede neravnin kot na prostem, je po oceni sodišča druge stopnje neravnina v višini nekaj milimetrov v notranjih prostorih še sprejemljiva in ne predstavlja pretirane neravnine, ki je povprečna oseba ne bi mogla prehoditi brez težav.
ZFPPIPP člen 408, 409, 410, 411, 411/2, 412, 412/2.
odpust obveznosti dolžnika - izpodbijanje odpusta obveznosti - osebni stečaj - rok za vložitev tožbe - dajatveni zahtevek - ugoditev pritožbi - sklepčna tožba
Zakon nikjer ne določa, da bi se tožba na izpodbijanje odpusta obveznosti morala vložiti znotraj postopka osebnega stečajnega do njegovega zaključka. Po pravnomočno končanem postopku odpusta obveznosti, se namreč običajno postopek osebnega stečaja konča (razen, če je treba unovčiti še kakšno premoženje, ki je spadalo v stečajno maso ob začetku postopka osebnega stečaja ter dokončno poplačati upnike), kar se je zgodilo tudi v obravnavani zadevi. Ravno zato zakon veže začetek triletnega roka za vložitev tožbe na izpodbijanje odpusta obveznosti na trenutek pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti (drugi odstavek 411. člena ZFPPIPP). V zvezi s tem je torej neutemeljeno sklicevanje toženke in sodišča prve stopnje na sodbo Višjega sodišča v Ljubljani VSL I Cp 2329/2019 z dne 11. 3. 2020, iz katere izhaja izhaja, da "... lahko upnik na podlagi 411. člena ZFPPIPP od sodišča (v stečajnem postopku) zahteva, da razveljavi odpust obveznosti,...". V primeru, če bi ZFPPIPP predvidel, da bi morala biti tožba zaradi izpodbijanja odpusta obveznosti vložena do zaključka postopka osebnega stečaja, bi zagotovo v tem primeru predpisal tudi prekinitev postopka (in tedaj bi upnik tožbo moral res vložiti z učinkom erga omnes za vse upnike). Vendar, kot obrazloženo ni določeno niti, da bi morala biti tožba vložena med postopkom osebnega stečaja do njegovega zaključka, niti za ta primer ni predpisana prekinitev postopka.
12. Zaradi zgoraj navedenih materialnopravnih določb ZFPPIPP, in ker je postopek osebnega stečaja nad toženko že pravnomočno zaključen, razveljavitev odpusta obveznosti ne more več učinkovati za vse upnike, saj se po morebitni uspešni takšni tožbi, postopek osebnega stečaja nad toženko ne more več ponovno začeti. Tudi sodba, s katero je ugodeno tožbenemu zahtevku na razveljavitev odpusta obveznosti (da se odpust obveznosti razveljavi), zato lahko učinkuje zgolj med strankama postopka. Prav iz tega razloga lahko upnik po končanem postopku osebnega stečaja nato (ali hkrati) uveljavlja le dajatveni zahtevek na plačilo svoje celotne terjatve samo zase.
zadržanje v psihiatrični bolnišnici - prepozna pritožba zavržena
V skladu s 65. členom ZDZdr je treba pritožbo zoper sklep o zadržanju osebe na oddelku pod posebnim nadzorom vložiti v treh dneh od dneva vročitve sklepa. Kratek zakonski rok za vložitev pritožbe je utemeljen iz razloga, da se čim hitreje izvede postopek, v katerem sodišče preveri, ali so podane predpostavke za zadržanje osebe v psihiatrični bolnišnici. Narekuje ga torej intenzivnost posega v osebnostne pravice zadržane osebe. Trdota roka je omehčana z določbo, po kateri lahko sodišče druge stopnje iz tehtnih razlogov upošteva tudi prepozno vloženo pritožbo (tretji odstavek 36. člena ZNP-1.
SPZ člen 40, 105, 105/2, 105/3, 105/4, 107, 108, 109, 110. SZ-1 člen 3, 4, 4/3, 5. ZVKSES člen 34. OZ člen 86, 88, 88/2. ZFPPIPP člen 299, 299/5, 342, 342/5, 342/5-5, 374, 374/1, 374/1-3.
etažna lastnina - etažna lastnina v večstanovanjski stavbi - splošni skupni del - posebni skupni del večstanovanjske stavbe - solastnina na skupnih delih v etažni lastnini - dejanska raba posameznega dela stavbe - parkirna mesta - povezanost parkirnega prostora s stanovanjem - pridobitev lastninske pravice v stečajnem postopku - pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom - izvedeni način pridobitve lastninske pravice - nastanek etažne lastnine - akt o oblikovanju etažne lastnine - občinski prostorski načrt (OPN) - gradbeno dovoljenje - določitev splošnih pogojev prodaje v obliki notarskega zapisa - uporaba ZVKSES - sklepčnost tožbe - ugotovitveni tožbeni zahtevek - pravilnost tožbenega zahtevka - ničnost - zahtevek na izpolnitev pogodbene obveznosti - odškodninski zahtevek zaradi neizpolnitve pogodbe
Pravnoposlovni pridobitelj posameznega dela v etažni lastnini hkrati s pridobitvijo lastninske pravice na posameznem delu pridobi tudi solastninsko pravico na skupnih delih stavbe. Ne glede na to je pravni naslov za pridobitev te solastninske pravice pravni posel in ne zakon. Pridobitev je izvedena - pridobitelj vstopi v lastninskopravni položaj odsvojitelja. Če odsvojitelj ni izpolnil svoje pogodbene obveznosti, ima pridobitelj na razpolago izpolnitveni ali/in odškodninski zahtevek.
Tudi v položaju iz 34. člena ZVKSES kupec ne pridobi solastninske pravice na skupnih delih na izviren način, ampak z vknjižbo. Splošni pogoji zgolj nadomestijo funkcijo akta o oblikovanju etažne lastnine, ne nadomestijo pa vknjižbe.
Parkirni prostori niti po zakonski opredelitvi niti po naravi stvari ne sodijo neogibno med skupne dele stavbe.
ZIZ člen 272, 272/2-3, 272/3. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 6/1, 7, 7/1.
začasna odredba - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoj reverzibilnosti - težko nadomestljiva škoda - pogoji za izdajo začasne odredbe - prekrivanje vsebine s tožbenim zahtevkom - potrošnik - kreditna pogodba v CHF - ugotovitev ničnosti pogodbe - dejansko poslabšanje premoženjskega stanja dolžnika - razlaga prava EU - euro skladna razlaga prava - sodna praksa Sodišča EU - učinek direktive - skladnost zakona z evropsko direktivo
V skladu z načelom evropskoskladne (lojalne) razlage je za zagotovitev polnega učinka direktive in dosego v njej določenih ciljev nacionalno sodišče dolžno upoštevati celotno nacionalno pravo in uporabiti vse načine razlage, ki jih priznava nacionalno pravo, kar vključuje tudi spremembo ustaljene sodne prakse.
Polni učinek Direktive 13/93 je dosežen (še)le, če potrošniku v primeru ugotovitve ničnosti ni treba razširiti tožbe ali vložiti nove tožbe za vračilo zneskov, ki jih bo plačal med postopkom in presegajo izposojeni znesek, pogojene s plačilom sodnih stroškov.
Z vidika zagotovitve ciljev Direktive 13/93 pogoj reverzibilnosti za ugoditev potrošnikovemu predlogu za začasno odložitev plačevanja mesečnih obrokov posojila ni sprejemljiv.
Zmotno je stališče izpodbijanega sklepa, da mora za izkaz težko nadomestljive škode v predlogu za izdajo začasnih ukrepov v pravdi zaradi ugotovitve ničnosti potrošniške kreditne pogodbe tožnik (upniku) podati navedbe o tem, da bi se mu z nadaljnjim plačevanjem kreditnih obrokov znatno poslabšal premoženjski položaj in ne bi več zmogel plačila stroškov, povezanih z vložitvijo novih tožb.
stanovanje v solastnini - način delitve solastnine - razdružitev solastnine - zakonita zastavna pravica
Tudi po presoji pritožbenega sodišča ob enakih solastninskih deležih nad predlagateljičino željo, da se z družino preseli v solastno nepremičnino, ki bo krajevno bližje udejstvovanju družinskih članov, pretehta dejstvo, da ta nepremičnina že predstavlja domovanje nasprotnega udeleženca.
V izpodbijanem sklepu so podani razlogi, s katerimi je sodišče utemeljilo stališče, da finančne zmožnosti izplačila za odločitev o prevzemu nepremičnine niso pomembne in s katerimi pritožba obrazloženo ne polemizira. Pritožbeno sodišče dodaja, da pritožnica pred sodiščem prve stopnje ni zatrjevala dejstev, ki bi utemeljevale zaključek, da ji zakonita zastavna pravica ne zagotavlja ustreznega varstva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VSL00079167
ZDZdr člen 5a, 5a/6, 30, 48, 48/2, 73, 74, 74/1, 74/1-6, 75, 75/3, 79. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - socialnovarstveni zavod za odrasle - postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - nepopoln predlog - mnenje socialnovarstvenega zavoda - določitev socialnovarstvenega zavoda - prostorske in kadrovske možnosti socialnovarstvenega zavoda - izvedensko mnenje - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - nejasni in pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje - problem prezasedenosti socialno varstvenih zavodov - prostorska zasedenost - oblikovanje izreka sodne odločbe
V socialnovarstvenih zavodih se glede na potrebe odraslih organizirajo tri vrste varovanih oddelkov: - varovani oddelek za osebe s težavami v duševnem zdravju; - varovani oddelek za osebe z več motnjami (težave v duševnem razvoju in dolgotrajne težave v duševnem zdravju), na katere se je v nasprotju z mnenjem izvedenke izključno omejilo sodišče prve stopnje; in - varovani oddelek za osebe, ki zaradi posledic upada kognitivnih funkcij potrebujejo delno ali popolno pomoč in nadzor (varovani oddelek za osebe z upadom kognitivnih funkcij).
sprememba ureditve stikov - ukinitev stikov z otrokom - sum spolne zlorabe - začasna ukinitev stikov - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - nadzorovani stiki - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - načelo najmilejšega ukrepa - potek časa, za katerega je bila začasna odredba izdana - osebni stiki z otrokom - telefonski stiki z otrokom - stiki prek video klica - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - zaslišanje strokovnih delavcev centra za socialno delo - pravica do izjave v postopku - dokazni predlog za zaslišanje priče - opustitev izvedbe dokaza z izvedencem
Sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Ogroženost je podana v primeru obstoja ali zelo verjetnega obstoja škode na telesnem ali duševnem zdravju ali razvoju (161. člen v povezavi s 157. členom DZ). Pri izbiri ukrepa je sodišče vezano z načelom najmilejšega ukrepa (156. člen DZ).
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov - oprostitev plačila stroškov - odločanje o stroških po načelu uspeha - odločanje o stroških po prostem preudarku - povračilo na račun proračunskih sredstev brezplačne pravne pomoči - vračilo sredstev iz naslova prejete brezplačne pravne pomoči
Stranka je namreč lahko v postopku oproščena le lastnih stroškov (plačila sodnih taks in stroškov za izvajanje dokazov), ne more pa biti oproščena plačila stroškov nasprotne stranke, ki je v postopku uspela. V primeru, če je bila uspešni stranki dodeljena BPP, je nasprotna stranka v skladu s prvim in drugim odstavkom 46. člena ZBPP dolžna te stroške povrniti Republiki Sloveniji, ki jih je založila.
negatorna imisijska tožba - vznemirjanje lastninske pravice - hrup - nadstrešek - imisije - odvzem svetlobe - prepovedane imisije - bistvene imisije - odstranitev objekta - čezmerni vplivi s sosednje nepremičnine - krajevno običajne mere - tehtanje pravic - pravica do izvedbe dokaza - argumenti za zavrnitev dokaznega predloga - pravica do zasebnosti - odvodnjavanje meteornih voda - znatnejša škoda - sprememba sodbe na pritožbeni stopnji
Poseg v zasebnost tudi pritožbeno sodišče, enako kot sodišče prve stopnje, v okoliščinah konkretnega primera šteje za prekomeren vpliv, ki izvira iz toženkine nepremičnine in čezmerno otežuje izvrševanje tožnikove lastninske pravice.
Po izvedeni gradnji se je za tožnika stanje poslabšalo. Zaradi krajevno neobičajne uporabe pohodne strehe je pri uporabi hiše (njenih bivalnih prostorov) njegova zasebnost okrnjena.
Poseg toženke je bil ovrednoten kot protipraven, ker je presegel tolerančni prag, s tem, ko je otežil uporabo tožnikove nepremičnine čez krajevno običajno mero in ker je posegel v zavarovane pravice tožnika do zasebnosti. S tako presojo se je uskladila soodvisnost toženkine (lastninske) pravice s pravicami, ki jih tožnik uveljavlja s pravovarstvenim zahtevkom in kot mu jih je priznalo pritožbeno sodišče - vzpostavlja se ravnotežje pravic, s tem, da se upošteva vzajemna obveznost pravdnih strank trpeti določene omejitve.
ZIZ člen 15, 178, 178/2, 178/4. ZPP člen 365, 365-2.
izvršba na nepremičnino - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - ugotovitev tržne vrednosti nepremičnine - cenitev sodnega cenilca - cenitveno poročilo - pripombe na cenitveno poročilo - odgovor na pripombe - sprememba vrednosti nepremičnine - čas oprave
Glede pritožbeno izpostavljene časovne oddaljenosti od oprave cenitve izvedenca gradbene stroke do izdaje izpodbijanega sklepa in drugačnem stanju nepremičnine ter v zvezi s tem predlaganih dokazih, pa je pojasniti, da to ne vpliva na pravilnost ugotovljene tržne vrednosti nepremičnin, saj sodišče po drugem odstavku 178. člena ZIZ ugotovi vrednost nepremičnine na podlagi cenitve sodnih cenilcev po tržni ceni na dan cenitve. Lahko pa sodišče na predlog in ob izpolnjevanju pogojev iz četrtega odstavka 178. člena ZIZ pred oziroma na prodajnem naroku z odredbo ponovno ugotovi vrednost nepremičnine.
sprejem na zdravljenje brez privolitve - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve
Na podlagi dokazne ocene izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je hudo ogroženo njeno zdravje (celo življenje) zaradi neustrezne skrbi zase (zaradi zadovoljevanja osnovnih, življenjsko nujnih, potreb, kot so redna prehrana, zadosten vnos tekočine, ustrezna skrb za higieno telesa in okolja). Sodišče je namreč ugotovilo, da je zadržana oseba izrazito shujšana, in sledilo izvedenki, da shujšanost izhaja izhaja iz bolezenskega poslabšanja, do česar pa zadržana oseba ni kritična.