SPZ člen 32, 35. ZPP člen 181, 225, 274, 425, 428, 428/1.
pravovarstveni interes – motenje posesti – rok za vložitev motenjske tožbe
Tako kot za vsako drugo sodno varstvo v sporih iz civilnih razmerij, mora tudi za posestno varstvo obstajati pravovarstveni interes; z vložitvijo tožbe mora tožeča stranka zasledovati neko pravno korist. Pravovarstveni interes za tožbo je podan, če ugoditev zahtevku za tožnika pomeni določeno pravno korist, ki je tožnik brez sodnega posredovanja ne bi mogel doseči. Pravni interes za dajatveno tožbo se domneva; izkazovati je treba le pravno korist za ugotovitveno tožbo. V primeru vložitve dajatvene motenjske tožbe je pravovarstveni interes podan že s tem, da zakon motenjsko tožbo predvideva in dopušča.
splošni pogoji zavarovanja - izključitev zavarovalnega kritja - vožnja po dirkališču (avtodromu) - osnovno kasko zavarovanje - dodatna kritja ob doplačilu
Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ni šlo za prosto vožnjo po avtodromu, ampak za vožnjo, kjer vozniki sproščajo željo za višjimi hitrostmi in si dajo duška na različne načine (trditve tožnice), kar pa ni nič drugega, kot da v dani situaciji preizkušajo svoje motoristične sposobnosti in zmogljivosti motorja, kot zaključuje sodišče prve stopnje. Zato pojma hitrostna vožnja in preizkusna vožnja po avtodromu sovpadata, z zavarovalno pogodbo pa ta rizik ni bil zavarovan.
odškodninska odgovornost – vzročna zveza – povrnitev nepremoženjske škode – pravno priznana škoda – strah – primarni strah
Odločitev sodišča, da v obravnavani zadevi ni izpolnjen dejanski stan iz prvega odstavka 179. člena OZ, temelji na predhodni ugotovitvi, da je šlo za trk nizke intenzitete. Zato tožnik ni mogel utrpeti intenzivnega primarnega strahu ali strahu, ki bi za dalj časa porušil njegovo duševno ravnovesje, kar bi bil pogoj za obstoj pravno priznane škode.
vračilo prejetih zneskov štipendije - pogodba o štipendiranju - zaposlitev pri drugem delodajalcu - obveznost vračila
Prvo toženka je dolžna tožeči stranki vrniti prejete zneske štipendije skupaj z zakonskimi obrestmi, saj se prvo toženka v nasprotju z dogovorom v pogodbi o štipendiranju ni zaposlila pri tožeči stranki po končanem študiju in tudi po zaključenem pripravništvu ne, ampak je pogodbo o zaposlitvi sklenila z drugim delodajalcem. To njeno ravnanje pa je po pogodbi o štipendiranju razlog za vrnitev prejetih zneskov štipendije skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
stroški izvršilnega postopka - stroški za ugovor - umik predloga za izvršbo
Smiselna uporaba določbe 158. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pomeni, da mora upnik, ki umakne predlog za izvršbo, povrniti dolžniku izvršilne stroške, razen če ga je umaknil takoj, ko je dolžnik izpolnil zahtevek. Standarda „takoj, ko je dolžnik izpolnil zahtevek“ po mnenju višjega sodišča v izvršilnem postopku ne gre razlagati ozko, izključno s časovnega vidika. Treba je upoštevati tudi druge okoliščine, zlasti, v kateri fazi postopka je dolžnik izpolnil obveznost, ali je imel upnik, potem ko je dolžnik (prostovoljno) izpolnil svojo obveznost, dovolj časa za umik predloga za izvršbo in s tem za končanje postopka, ali pa je bil pasiven in je bil zato dolžnik primoran obvestiti sodišče o izpolnitvi oziroma vložiti ugovor in so mu s tem nastali stroški.
Pritožnica je po opravljenem postopku mediacije na obravnavi 8. 10. 2015 podala izjavo, da umika dne 29. 5. 2015 podano pritožbo zoper sklep o prekinitvi postopka in napotitvi na pravdo.
Zahteva po neprestanem čiščenju mokrote, ki so jo na stopnice nanesli obiskovalci lokala, je pretirana, kot je tožnici pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje. Tožnica bi, tako kot drugi uporabniki stopnic, morala način svoje hoje prilagoditi danim razmeram. Tej zahtevi bi lahko zadostila že z običajno skrbnostjo. Sicer pa je vsakdo prvenstveno dolžan sam skrbeti za svojo varnost. Dejstvo, da se je tožnica iz vljudnosti umikala dvema starejšima ženskama, je ne razbremenjuje. Če na stopnišču ni bilo dovolj prostora za varno srečanje, bi se jima morala tožnica ogniti kako drugače, ne pa da je pri umikanju v levo, kjer je bila stopnica zaradi zavoja najožja, neprevidno prenesla težo na eno nogo, kot ugotavlja izpodbijana sodba.
ZDR člen 81, 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-3, 88/6, 118. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije člen 28, 28/4. ZDR-1 člen 118, 118/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - sodna razveza - kršitev delovnih obveznosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožnik je z uporabo mobilnega telefona v prostorih tožene stranke kršil pravila hišnega reda tožene stranke. Ta kršitev pa ne utemeljuje tako hude sankcije, kot je prenehanje delovnega razmerja. Tudi če bi bile utemeljene vse kršitve iz (prvega) pisnega opozorila (da je bil določenega dne na liniji v jutranjih urah zastoj v trajanju 15 minut, ker tožnik predhodnega dne ni pospravil linije in je bilo tega dne na delovni mizi najdeno kljukasto merilo večje vrednosti, čeprav bi moralo biti shranjeno v predalu delovne mize; je zaradi nespoštovanja tehnoloških parametrov za doziranje komponent PUR na mešalni glavi tožnik povzročil defekt palete filtrov zaradi neustrezne trdote PUR; je bil na sestanku žaljiv do sodelavcev) in tudi očitek nenošenja delovne halje iz dugega pisnega opozorila, to skupaj s kršitvijo v zvezi z uporabo mobilnega telefona iz odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne predstavlja resnega in utemeljenega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Odločitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka izgubila zaupanje v tožnikovo delo, zaradi česar je sodišče razvezalo pogodbo za zaposlitvi, je preuranjena. Tožnikova kršitev v zvezi z povzročitvijo škode na novi liniji ne more pomeniti izgubo zaupanja, saj tožena stranka tožnika ni tako natančno in dolgo vpeljevala v delo, kot ostala dva zaposlena na tej liniji. Tožnik je namreč takoj za tem, ko je prišlo do težav, zaprosil sodelavca za pomoč in je nato linija obratovala normalno. Tudi sestanek, na katerem naj bi bil tožnik žaljiv do sodelavcev, je bil sklican iz razloga, ker se je tožniku očitalo nekaj, kar je v zvezi z delom na novi liniji. Glede na to, da je tožnik pojasnil, da ni bil v delo dovolj dolgo uvajan in da je tudi tožena stranka štela, da mu mora zagotoviti pomoč pri vodenju linije, ne gre za okoliščino na strani delavca, ki bi kazala na izgubo zaupanja. Glede ostalih dveh očitkov, uporabe zaščitne halje in telefoniranja v času odmora, pa tudi ne gre za kršitvi, ki bi kazali na to, da tožnik ne bi vestno opravljal svojih nalog v smislu, kot se mu očita glede izgube zaupanja in nemožnosti nadaljnjega sodelovanja. Tožnik je bil zaposlen pri toženi stranki 15 let, zato so očitki, ki jih tožena stranka navaja tožniku, minorni in niso v ničemer povzročili niti potencialne nevarnosti za nastanek kakršnekoli škode. Ker sodišče prve stopnje v tej smeri ni ugotavljalo dejanskega stanja in s tega vidika ni presodilo, ali je tožnikovo ravnanje, predvsem v zvezi z delom na novi liniji, lahko razlog za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi, je ostalo dejansko stanje nepravilno in nepopolno ugotovljeno. Zato je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbama ugodilo, razveljavilo odločitev sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
nadomestilo za izgubo koristi – stanje prostorov – ugotavljanje fiktivne najemnine – nečista denarna terjatev
Toženka je imela celotno obdobje nepremičnino v posesti. Ni je oddajala v najem in od nje ni pridobivala najemnine. Za ugotovitev odmene po 72. členu ZDen je zato ugotovitev hipotetične najemnine pravilno izhodišče. Pri takšni metodi pa upoštevanja hipotetičnih stroškov, kot metode ugotavljanja stroškov, ni mogoče vnaprej izključiti. Stališče tožnikov, da bi bilo odmeno dopustno znižati le za pravočasno zatrjevane in dokazane stroške, zato ne more veljati brezpogojno. Ker pa morajo tudi hipotetični stroški temeljiti na določenih dejanskih okoliščinah, ki izkazujejo, da bi upravičenec takšne stroške dejansko imel, naj se sodišče ob ponovnem odločanju opredeli tudi do ustreznosti (in zadostnosti) trditvene podlage v tej smeri.
IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075829
ZIZ člen 32, 163a, 163b, 163c, 163č. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 280, 280/2. ZPP člen 343, 343/4, 365, 365-1.
Izvršba na podlagi notarskega zapisa – stečajni postopek nad osebnim dolžnikom – pritožba realnega dolžnika zoper sklep o ustavitvi izvršbe zoper osebnega dolžnika – pravica do pritožbe – zavrženje pritožbe
Sklep, s katerim sodišče odloči o posledicah, ki jih ima stečajni postopek v razmerju med upnikom in prvim dolžnikom kot stečajnim dolžnikom, ne posega v razmerje med upnikom in drugim dolžnikom, zato drugi dolžnik nima pravice do pritožbe zoper tak sklep.
OZ člen 158, 158/2. ZPP člen 154, 154/1, 163, 163/1, 163/2, 358.
povrnitev škode – premoženjska škoda – stroški popravila vozila in najema nadomestnega vozila – odškodninska odgovornost imetnika živali – domača žival – konj – razbremenitev imetnika živali – dokazno breme – povrnitev pravdnih stroškov – zahteva za povrnitev stroškov
Ob nespornem dejstvu, da je v obravnavani zadevi škodo tožničini zavarovanki povzročila toženčeva kobila, je na tožencu dokazno breme, da je poskrbel za potrebno varstvo in nadzorstvo kobile. Zdravorazumsko (logično) je sklepanje, da je bila toženčeva kobila na cesti, ker toženec ni poskrbel za njeno potrebno varstvo in nadzorstvo, toženec pa niti ni zatrjeval nasprotno.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0060983
OZ člen 131.
pravica do zasebnosti – pravica do varstva osebnostnih pravic – pravica do svobode izražanja – tehtanje pravic v koliziji – relativno javna oseba – javni interes – novinarsko poročanje – odškodninska odgovornost odvetnika
Sodišče prve stopnje je vzpostavilo pravično ravnovesje med tožničino pravico do varstva zasebnosti in osebnostnih pravic ter pravico družb A. in B. do svobode izražanja. V tožbi zatrjevane medijske objave se namreč nanašajo na novinarsko poročanje o sumih storitev kaznivih dejanj in izpostavljanje nepravilnosti v zvezi z delovanjem doma za starejše. Posledično ni utemeljeno v pritožbi izpostavljeno stališče, da poročanje o sumu kaznivih dejanj v domu za starejše ni bilo dopustno. Tožnica je namreč kot direktorica nezakonitega doma pridobila status relativno javne osebe in je bila upravičeno prepuščena poročanju medijev, javnost pa je imela upravičen interes biti obveščena o nepravilnostih v zvezi z delovanjem doma za starejše. Novinarske objave pa se tudi sicer niso nanašale na poročanje o podrobnostih iz tožničinega zasebnega življenja. Ker je šlo v konkretnem primeru za novinarsko poročanje o temi velikega pomena za javnost, je sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno dalo svobodi izražanja večjo ustavnopravno težo. Novinarske objave namreč niso prekoračile vsebinskih okvirov razprave in so po oceni pritožbenega sodišča prispevale k odprti javni razpravi o družbeno pomembni zadevi, in sicer glede ravnanja s starostniki v institucionalnem varstvu.
ZLNDL člen 2, 2/1. ZPZS člen 43, 46. ZTLR člen 12. ZPN člen 7.
lastninjenje – pridobitev lastninske pravice na podlagi ZLNDL – pravica uporabe – prenos pravice uporabe – izvenknjižni prenos – odločba organa – garaža na zemljišču v družbeni lastnini – gradnja garaže – dovoljenje za uporabo zemljišča za gradnjo garaže – gradbeno dovoljenje – pravica graditi – ustna pogodba – realizacija
Odločba z dne 13. 5. 1966 po vsebini predstavlja akt o podelitvi pravice gradnje, ki je imel po tedanji ureditvi vpliv tudi na premoženjsko pravna razmerja graditelja stavbe. Sicer je za oceno, ali je pravni prednik tožnice pridobil pravico uporabe na zemljišču, pomembno to, da je gradil ob vednosti in izrecnem dovoljenju pravne prednice toženke, ki je v ta namen z odločbo o dovoljenju gradnje dala zemljišče v uporabo, da si zgradi garažo, in kasneje izdala druga potrebna upravna soglasja. Enako pomembna je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da je pravni prednik tožnice gradnjo dejansko izpeljal in to z lastnimi sredstvi.
delitev solastnine – vrednost solastne nepremičnine – izvedenec – dokazovanje z drugim izvedencem
Dejstvo, da izvedensko mnenje odstopa od drugih cenitev, ki jih izpostavljata pritožnika, ni odločilno. Poskusnega izračuna vrednosti nepremičnin, ki ga je izdelal GURS, zaradi drugačnih osnov, ciljev in namenov skupinskega vrednotenja nepremičnin ni mogoče primerjati s cenitvijo v tem postopku, kjer je izvedenec ugotavljal tržno vrednost sporne nepremičnine glede na dejanske razmere, kot jih je ugotovil na ogledu.
padec na poledenelem parkirišču – padec delavca na parkirišču delodajalca – nadzor nad izvajalcem zimske službe – malomarno izvajanje zimske službe – zimska služba
Ker je zunanji izvajalec opravljal zimsko službo na podlagi pogodbe z družbo B., ni bil odvisen in podrejen družbi C., ki posledično ne more odškodninsko odgovarjati zaradi morebitne opustitve nadzora.
Postavitev električnega pastirja po končani zimi vsakič (vsako leto) ni novo, samostojno motilno dejanje. Spremembo režima (posestnega stanja) je pomenila le prva postavitev električnega pastirja, saj je bila ta odstranjena zaradi spremembe letnega časa, ne zaradi tožnikovega prostega prehoda. Zato začneta roka iz 32. člena SPZ teči od prve postavitve, tj. od prvega motenja.
dodatek za stalno pripravljenost - javni uslužbenec - obveznost plačila - kompenzacija ur
Tožnica ni upravičena do plačila dodatka za stalno pripravljenost v spornem obdobju, ker je ure stalne pripravljenosti kompenzirala z odsotnostjo v rednem delovnem času in z opravljenimi nadurami, za kar je prejela plačilo.
sestava sodišča – strokovni sodelavec – zakonska pooblastila za odločanje – ustavitev izvršbe – vsebina predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine – podatki, potrebni za izvršbo – transakcijski račun upnika
Ker izvršbe na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet ni mogoče opraviti drugače, kot da se prenos denarnega zneska, za katerega je dovoljena izvršba, opravi na upnikov račun (kar izhaja tudi iz pravnomočnega sklepa o izvršbi), tega pa upnica kljub več pozivom sodišča prve stopnje v skladu z drugim odstavkom 40. člena ZIZ ni navedla, obstajajo ovire, zaradi katerih izvršbe objektivno ni mogoče opraviti. Cilj izvršilnega postopka je namreč poplačilo upnika, tega cilja pa ni mogoče doseči, če upnik s svojo pasivnostjo preprečuje opravo predlagane izvršbe tako, da zahtevanih obveznih podatkov v skladu z določbo 40. člena ZIZ sodišču ne posreduje.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0064911
ZVZD člen 5, 8. ZVZD-1 člen 19. ZDR člen 184. OZ člen 131, 179, 182, 359, 965, 965/1.
direktna tožba – poškodba pri delu – zavarovanje odgovornosti – raztovarjanje blaga s tovornjaka – pretrganje vrvi – zagotavljanje varnosti pri delu – krivdna odgovornost – okrušenje notranjega desnega gležnja – zvin desnega gležnja – povrnitev nepremoženjske škode – telesne bolečine – strah – zmanjšanje življenjske aktivnosti – upoštevanje odbitne franšize – odbitna franšiza
Oškodovanec ima pravico direktno uveljavljati odškodnino proti zavarovalnici, vendar največ do zneska njene obveznosti (prvi odstavek 965. člena OZ). Za znesek odbitne franšize torej toženka (zavarovalnica) ne odgovarja in je v tem obsegu njen ugovor pasivne legitimacije utemeljen.
predlog za spremembo stikov – nova določitev stikov – obseg stikov – način izvršitve stikov – začasna ukinitev stikov z enim od staršev – začasna določitev stikov pod nadzorom – roditeljska pravica – pravica do stikov
Pravica in dolžnost staršev do stikov z otrokom ni vezana na roditeljsko pravico, saj ta obstaja, tudi če se staršem roditeljska pravica odvzame ali preneha. Če roditelju pravica do stikov ni bila odvzeta, mu je nihče ne sme kratiti. Tisti od staršev, ki nima otroka pri sebi, ima pravico do stikov. To velja tako v primeru, ko otrok živi pri drugem od staršev, kot tudi, če mu je otrok odvzet ali kadar je otrok dan v zavod ali rejništvo.