Regresni zahtevek je po svoji vsebini odškodninski zahtevek za premoženjsko škodo zaradi kršitve zavarovalne pogodbe (izgube zavarovalnih pravic zaradi vinjenosti in zapustitve kraja prometne nesreče), pri čemer premoženjsko škodo predstavlja odškodnina, ki jo je zavarovalnica plačala oškodovancu.
Zakonske zamudne obresti so objektivna posledica dolžnikove zamude in jih je dolžnik dolžan plačati od dneva izteka paricijskega roka za plačilo stroškov postopka, odmerjenih po sklepu o izvršbi.
ZPP člen 355. ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ker je v zvezi s presojo zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zavzelo zmoten dokazni zaključek glede vsebine delovnih nalog tožnice po pogodbi o zaposlitvi, ter zato zmotno zaključilo, da tožnica ni storila očitane kršitve, ker za opravljanje določenih del in nalog ni bila zadolžena. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ob pravilni uporabi materialnega prava presoditi, ali je tožnica z očitanimi kršitvami, ki so bile podlaga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi kršila delovne obveznosti po 1. in 2. alinei 1. odst. 110. člena ZDR-1.
Tožnik je glede nepremičnin v k. o. X uveljavljal svoj zahtevek s pozitivno in negativno ugotovitveno tožbo (da so te nepremičnine njegovo izključno in posebno premoženje oziroma da ne spadajo v skupno premoženje pravdnih strank). Tudi takšen tožbeni zahtevek je dopusten, saj ne meri na ugotavljanje dejstev, ampak zasleduje ugotovitev tožnikove lastninske pravice na teh nepremičninah oziroma obstoj pravnega razmerja med pravdnima strankama v zvezi s temi nepremičninami.
ZIZ člen 17, 21, 55, 55/1, 55/1-2, 55/2. ZD člen 214.
sklep o dedovanju – izvršilni naslov – primernost izvršilnega naslova za izvršbo – vsebina sklepa o dedovanju
Sklep o dedovanju z dne 7. 10. 2014 je deklaratorne narave, ker ne vsebuje odločitve, s katero bi bila dolžniku naložena izpolnitev obveznosti 12.500,00 EUR upniku. Vsebuje namreč le ugotovitev, da je zapustnica v svoji oporoki dedičema določila volilo v obliki denarnega izplačila, vsakemu znesek 12.500,00 EUR, katerega mora izplačati glavni oporočni dedič.
zunajzakonska skupnost – izvenzakonska skupnost – dedna pravica – stalno prebivališče – formalna prijava stalnega prebivališča – skupno življenje – življenjska skupnost – ločeno življenje – razpad življenjske skupnosti
Formalna prijava stalnega bivališča, ki jo izpostavlja pritožnica, za presojo o skupnem življenju zunajzakonskih partnerjev ni pravno odločilna. Relevantno je, kje in na kakšen način sta tožnica in zapustnik dejansko živela.
Kljub kratkotrajni začasni odselitvi tožnice ob njenem vsakodnevnem vračanju k zapustniku in skrbi zanj ni mogoče govoriti o ločenem življenju, pa tudi o razpadu življenjske skupnosti ne.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/3, 118, KZ-1 člen 215, 235, 240. ZPP člen 243. ZDR-1 člen 118.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev pogodbenih obveznosti - znaki kaznivega dejanja - izvedenec - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - prepoved opravljanja dela
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da očitek tožene stranke tožniku v zvezi z nevnovčitvijo garancije ni utemeljen. Preuranjeno pa je zaključilo, da je tožnik storil tudi ostale kršitve, kot mu jih očita tožena stranka v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi (da naj bi tožnik predlagal nabavni službi tožene stranke, da se za projekt vzdrževanja in nadgradnje dokumentarnega sistema izvede postopek oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave z določeno družbo; očitek v zvezi z delovanjem dokumentarnega sistema pri toženi stranki od leta 2007 dalje; da je omogočil določeni družbi protipravno korist, idr.). Sodišče je namreč preseglo svojo zmožnost poznavanja informacijskih sistemov. Ker sodišče teh znanj nima, bi moralo za razjasnitev ostalih očitkov (razen nevnovčitve bančne garancije), angažirati predlaganega izvedenca za področje informacijskih sistemov v skladu z 243. členom ZPP. Ker je ostalo dejansko stanje nepopolno in nepravilno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče pritožbi v delu glede odločitve o nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ugodilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
motenje posesti – posestno varstvo – spor zaradi motenja posesti – motenjska pravda – aktivna legitimacija – dejanska posest – lastninska posest – pravica do posesti – posest na podlagi pravnomočne sodne odločbe
Sodišče v sporih zaradi motenja posesti daje varstvo glede na zadnje posesti in nastalo motenje. Pri tem se ne upošteva pravica do posesti in dobrovernost posestnika. Posestno varstvo torej ne izhaja iz pravice do posesti, ampak iz gole posesti kot dejanske oblasti nad stvarjo. Kdor ima dejansko oblast nad stvarjo v času pred motilnim dejanjem, je aktivno legitimiran v motenjski pravdi.
V posestnem sporu se tožena stranka izjemoma lahko sklicuje na svojo pravico do posesti, in to samo v primeru, da je tisti, ki naj bi posest motil, pravico do posesti pridobil na podlagi pravnomočne sodne odločbe.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0060983
OZ člen 131.
pravica do zasebnosti – pravica do varstva osebnostnih pravic – pravica do svobode izražanja – tehtanje pravic v koliziji – relativno javna oseba – javni interes – novinarsko poročanje – odškodninska odgovornost odvetnika
Sodišče prve stopnje je vzpostavilo pravično ravnovesje med tožničino pravico do varstva zasebnosti in osebnostnih pravic ter pravico družb A. in B. do svobode izražanja. V tožbi zatrjevane medijske objave se namreč nanašajo na novinarsko poročanje o sumih storitev kaznivih dejanj in izpostavljanje nepravilnosti v zvezi z delovanjem doma za starejše. Posledično ni utemeljeno v pritožbi izpostavljeno stališče, da poročanje o sumu kaznivih dejanj v domu za starejše ni bilo dopustno. Tožnica je namreč kot direktorica nezakonitega doma pridobila status relativno javne osebe in je bila upravičeno prepuščena poročanju medijev, javnost pa je imela upravičen interes biti obveščena o nepravilnostih v zvezi z delovanjem doma za starejše. Novinarske objave pa se tudi sicer niso nanašale na poročanje o podrobnostih iz tožničinega zasebnega življenja. Ker je šlo v konkretnem primeru za novinarsko poročanje o temi velikega pomena za javnost, je sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno dalo svobodi izražanja večjo ustavnopravno težo. Novinarske objave namreč niso prekoračile vsebinskih okvirov razprave in so po oceni pritožbenega sodišča prispevale k odprti javni razpravi o družbeno pomembni zadevi, in sicer glede ravnanja s starostniki v institucionalnem varstvu.
URS člen 29, 29/1-3.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/3.
izvajanje dokazov - pravice obrambe - zaslišanje soobtožencev - navzočnost obdolženca pri zaslišanju prič
S pritožnikom se je mogoče strinjati le v toliko, da priznanje soobtoženca ne more biti podlaga za obsodilno sodbo zoper drugega soobtoženca v primeru, ko sodišče soobtožencu, ki kaznivo dejanje zanika ali se v kazenskem postopku ne zagovarja, ne ponudi možnosti, da se z zagovorom soobtoženca, ki ga obremenjuje, seznani oz. mu ne ponudi možnosti, da zagovor soobtoženca, ki je kaznivo dejanje priznal, s postavljanjem vprašanj ovrže ali pa si svoj položaj v kazenskem postopku vsaj izboljša. Iz spisovnih podatkov izhaja spoznanje, da je sodišče prve stopnje izkoristilo vse možnosti za zagotovitev pravice obtožencev do obrambe in poštenega sojenja, tako, kakor to določa 6. člen Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Po tej Konvenciji med minimalne pravice obdolženca v kazenskem postopku sodi tudi pravica, da zaslišuje oziroma zahteva zaslišanje obremenilnih prič (tudi soobdolžencev) in da doseže navzočnost in zaslišanje razbremenilnih prič ob enakih pogojih, kot veljajo za obremenilne.
Tožena stranka tožniku ni omogočila zagovora pred podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita že iz tega razloga. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da naj bi tožena stranka tožniku zagovor omogočila s tem, ko je ga je v dopisu o prenehanju delovnega razmerja pozvala, da predloži dokazila o opravičeni odsotnosti v spornem obdobju. Glede na to, da je tožniku pogodbo o zaposlitvi že izredno odpovedala, s tem tožniku ni dala možnosti zagovora pred odpovedjo, sploh pa iz dopisa izhaja, da je tožena stranka tožnika pozvala na predložitev dokazil zaradi obračuna plače in ne zaradi ugotovitve morebitne upravičene odsotnosti z dela.
Pogodba ni bila sklenjena v predpisani obliki in zato nima pravnih učinkov, sodišče tudi ni sledilo trditvam o realizaciji ustno sklenjene pogodbe.
Sodišče prve stopnje je v okviru materialnoprocesnega vodstva na prvem naroku za glavno obravnavo tožečo stranko opozorilo na nesklepčnost tožbenega zahtevka, tožnika pozvalo na popravo, določilo rok za popravo in opozorilo na posledice, do katerih bo prišlo, če tožba v roku ne bo popravljena.
služnost hoje in vožnje - prestavitev služnostne poti - načelo najmanjše obremenitve služeče nepremičnine
Zahtevek za prestavitev služnosti poti je utemeljen, če služnostni zavezanec dokaže, da bo pot po novi trasi manj obremenjevala služečo nepremičnino in da se s prestavitvijo poti ne bodo bistveno spremenili pogoji za izvrševanje služnosti.
sodno posestno varstvo – motenje posesti – rok za vložitev tožbe – subjektivni rok – zavrženje tožbe
Subjektivni rok za sodno posestno varstvo sicer začne teči šele takrat, ko posestnik izve za motenje in storilca, vendar to ne pomeni, da sme posestnik pri tem zanemariti običajno skrbnost, ki se pričakuje od udeležencev v stvarnopravnih razmerjih. Bistveno je torej, kdaj je posestnik lahko izvedel za motenje in storilca.
SPZ člen 32, 35. ZPP člen 181, 225, 274, 425, 428, 428/1.
pravovarstveni interes – motenje posesti – rok za vložitev motenjske tožbe
Tako kot za vsako drugo sodno varstvo v sporih iz civilnih razmerij, mora tudi za posestno varstvo obstajati pravovarstveni interes; z vložitvijo tožbe mora tožeča stranka zasledovati neko pravno korist. Pravovarstveni interes za tožbo je podan, če ugoditev zahtevku za tožnika pomeni določeno pravno korist, ki je tožnik brez sodnega posredovanja ne bi mogel doseči. Pravni interes za dajatveno tožbo se domneva; izkazovati je treba le pravno korist za ugotovitveno tožbo. V primeru vložitve dajatvene motenjske tožbe je pravovarstveni interes podan že s tem, da zakon motenjsko tožbo predvideva in dopušča.
splošni pogoji zavarovanja - izključitev zavarovalnega kritja - vožnja po dirkališču (avtodromu) - osnovno kasko zavarovanje - dodatna kritja ob doplačilu
Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ni šlo za prosto vožnjo po avtodromu, ampak za vožnjo, kjer vozniki sproščajo željo za višjimi hitrostmi in si dajo duška na različne načine (trditve tožnice), kar pa ni nič drugega, kot da v dani situaciji preizkušajo svoje motoristične sposobnosti in zmogljivosti motorja, kot zaključuje sodišče prve stopnje. Zato pojma hitrostna vožnja in preizkusna vožnja po avtodromu sovpadata, z zavarovalno pogodbo pa ta rizik ni bil zavarovan.
SPZ člen 28, 66, 66/3. ZTLR člen 72, 72/1, 72/2. ZPP člen 195, 316, 316/1.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – originarna pridobitev lastninske pravice – ugotovitev lastninske pravice – priposestvovanje – solastnina – navadno sosporništvo – pripoznava tožbenega zahtevka – dobroverna lastniška posest
Narava pravice (priposestvovanje lastninske pravice) solastnikov sporne nepremičnine ne postavlja v tako razmerje, ki bi terjalo njihovo enotno obravnavanje. Toženci kot solastniki nepremičnine so namreč navadni sosporniki.
razlastitev – odmera odškodnine zaradi razlastitve – stavbno zemljišče – status zemljišča – cenitev vrednosti nepremičnin
Za določitev statusa zemljišča in cenitev vrednosti nepremičnin je odločilen trenutek pred sprejetjem Odloka – akta, s katerim se je izkazala javna korist za razlastitev in ne šele trenutek izdaje odločbe o razlastitvi ali njene pravnomočnosti. Pri tem je povsem irelevantna dejanska raba, ne glede na to, v kateri časovni točki bi bila ugotovljena.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0066647
SZ-1 člen 30, 30/1, 68, 70, 71. SPZ člen 118.
dobava toplotne energije in plina – skupno odjemno mesto – terjatev dobavitelja do posameznega etažnega lastnika – upravnik – posredovanje podatkov o etažnem lastniku
Dobava toplotne energije in plina, ki poteka preko skupnega odjemnega mesta in skupnega števca, je izvršena za skupnost etažnih lastnikov. Delitev stroškov je stvar etažnih lastnikov ter naloga upravnika. Dobavitelj na način ali pravilnost delitve nima vpliva. Pri poravnavanju obveznosti upravnik deluje v imenu in za račun odjemalcev, saj mora poskrbeti, da prejeta plačila nemudoma dosežejo dobavitelja, v primeru, ko obveznosti niso poravnane v celoti, pa dobavitelju posredovati podatke o etažnih lastnikih, ki svojega dela obveznosti niso poravnali.
O vrnitvi zaplenjenega premoženja odloča sodišče, ki je izvršilo kazen zaplembe premoženja, v nepravdnem postopku. Glede na ugotovitev, da je kazen zaplembe glede navedenega premoženja izvršilo Okrajno sodišče v Slovenskih Konjicah, je sodišče pravilno odločilo, da Okrajno sodišče v Ljubljani ni krajevno pristojno za odločanje v tej zadevi.