CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0082081
ZPP člen 70, 70-6, 72, 72/2, 286b, 318, 339, 339/2, 339/2-1, 339/2-8, 350, 350/2. OZ člen 352, 352/1, 360. ZOdvT člen 8, 8/1. ZOdvT tarifna številka 1200, 3210.
nesklepčnost tožbe – trditveno breme – neizvedba dokazov – informativni dokaz – obrazložitev zavrnitve dokaza – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – načelo kontradiktornosti – sestava sodišča – izločitev sodnika – zahteva stranke za izločitev sodnika – pravočasnost zahteve za izločitev sodnika – zamuda ob pristopu na narok – zastaranje odškodninske terjatve – zadržanje zastaranja – nepremagljive ovire – stroški pravdnega postopka – skupen odgovor na pritožbo – nagrada za zastopanje več strank
Dokaz z izvedencem, ki ga je predlagala tožnica, je bil informativne narave in kot tak nedopusten, zato ga sodišče prve stopnje utemeljeno ni upoštevalo. Res je sicer, da zavrnitve tega dokaza ni izrecno obrazložilo, vendar ta opustitev ni vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.
ZPP člen 312, 350, 350/3. OZ člen 1013, 1018, 1019, 1019/2, 1019/3, 1022.
poroštvo - solidarno poroštvo - razmerje med upnikom in porokom - stečaj glavnega dolžnika - prekoračitev zahtevka - meje preizkusa sodbe prve stopnje
Ne gre za prekoračitev zahtevka, kadar sodišče sámo obveznost tožene stranke kot poroka omeji z obveznostjo glavnega dolžnika, če je ta upniku že prisojena s pravnomočno sodbo. Enak učinek ima tudi upniku priznana terjatev v stečajnem postopku glavnega dolžnika.
ZFPPIPP člen 14, 14/5, 152, 152/3, 152/7, 221b, 221b/2.
razmerje med stečajnim postopkom in poenostavljno prisilno poravnavo – prekinitev predhodnega stečajnega postopka – potrjena poenostavljena prisilna poravnava – odločanje o predlogu za stečaj – nadaljevanje postopka
Tako teorija kot sodna praksa sta že zavzeli stališče, da sodišče po (pravnomočnem) končanju postopka poenostavljene prisilne poravnave vedno (ne glede na izid tega postopka) nadaljuje postopek odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka. Kadar je poenostavljena prisilna poravnava pravnomočno potrjena (kot v obravnavani zadevi) velja izpodbojna domneva, da je prenehal položaj dolžnikove insolventnosti. Zato bo moral upnik v takem primeru to domnevo izpodbiti tako, da bo dokazal, da je dolžnik še vedno insolventen, torej da z ukrepi prestrukturiranja, ki so predmet poenostavljene prisilne poravnave, ni odpravil insolventnosti.
izročitev nepremičnine kupcu – sklep o izročitvi nepremičnine kupcu – predlog stranke
Kupka v pritožbi utemeljeno opozarja, da o izselitvi iz izročene nepremičnine sodišče odloča po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 192. člena ZIZ. Ker ni vezano na predlog stranke (v tem primeru kupke), tudi ne more biti predmet dopolnilnega sklepa.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – izpodbojna pravna dejanja – izpodbojni zahtevek – vsebina in način uveljavitve izpodbojnega zahtevka – eventualna kumulacija – oblikovalni (izpodbojni) zahtevek – povračilni zahtevek – identičnost zahtevka – vključenost zahtevkov – povezanost zahtevkov – zastavna pogodba – delnice – vrnitev delnic – denarno nadomestilo – genus – stvari, določene po vrsti
Oblikovalni izpodbojni zahtevek je v „primarnem“ in „podrednem“ zahtevku v bistvenem (razen glede razveljavitve pravnih učinkov opravljenih plačil) enak. Tudi povračilni zahtevek je v obeh („primarnem“ in „podrednem“) zahtevkih enak oziroma je „podredni“ povračilni zahtevek vključen v „primarnem“ povračilnem zahtevku. S povračilnim zahtevkom namreč tožeča stranka zahteva plačilo denarnega nadomestila vrednosti delnic, in sicer v višini knjigovodske vrednosti delnic oziroma vsaj v višini cene, za katero so bile delnice v postopku realizacije spornih zastavnih pravic prodane. Zato ni mogoče zaključiti, da v delu, v katerem se zahtevka pokrivata, ne gre za isti zahtevek. Oba zahtevka temeljita na isti pravni in dejanski podlagi.
Za vsebino povračilnega zahtevka je odločilno, ali tožena stranka s predmetom izpolnitve, v danem primeru z delnicami, na katerih je bila v njeno korist pri KDD vpisana zastavna pravica, razpolaga, tako da jih lahko neobremenjene vrne tožeči stranki. Pri tem je nepomembno, kako je tožena stranka te delnice pridobila oziroma, da so bile tiste, ki so bile predmet izpodbijanih dejanj, prodane, in jih je nato tožena stranka kupila. Pritožnik zmotno meni, da zato vrnitev teh delnic ni več pravno mogoča. Delnice so namreč stvari, določene po vrsti (genus). Zato nemožnost izpolnitve ne more nastopiti, kar velja tudi, če bi šlo za delnice, ki ne kotirajo na borzi in četudi tožena stranka delnic ne bi več imela (primerjaj sodbo VR RS III Ips 88/2004 z dne 25. 10. 2005).
Oblikovalni in povračilni zahtevek sta neločljivo povezana. Zato ima nesklepčnost povračilnega zahtevka za posledico tudi neutemeljenost oblikovalnega izpodbojnega zahtevka, saj z njim ni mogoče doseči namena instituta izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika.
ZIZ člen 41a, 41a/1, 46, 46/4, 61, 61/4, 62, 62/2, 67, 67/1, 67/1-3, 67/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12.
postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine - nasprotna izvršba - navidezno izpolnjen pogoj - poplačilo pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi - priložena menica - razveljavitev sklepa o izvršbi - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - ne bis in idem - naknadno odpadla pravna podlaga - umik predloga za izvršbo - odgovor na predlog za nasprotno izvršbo - neupravičena obogatitev
Določba 3. točke prvega odstavka 67. člena ZIZ se nanaša tudi na primere, v katerih je do upnikovega poplačila terjatve prišlo na podlagi kasneje razveljavljenega sklepa o izvršbi, ki je bil izdan na podlagi priložene menice.
Če uspe dolžnik v pravdnem postopku doseči razveljavitev sklepa o izvršbi (tudi) v naložitvenem delu in zavrnitev upnikovega tožbenega zahtevka, to pomeni, da je uspel dokazati, da upnikov tožbeni zahtevek (zahtevek v predlogu za izvršbo) ni bil utemeljen, v takšnem primeru pa je upravičen do odprave zase neugodnih pravnih posledic, ki so mu nastale zaradi izvršitve sklepa o izvršbi še pred njegovo pravnomočnostjo.
Zgolj trditve tožeče stranke, da je toženka izgubila zavarovalne pravice na podlagi Splošnih pogojev in zakona, ker je bilo njeno vozilo udeleženo v prometni nesreči, v kateri je voznik zapustil kraj dogodka brez posredovanja svojih osebnih podatkov in podatkov o zavarovanju, ne zadostuje za utemeljenost regresnega zahtevka zoper njo zaradi kršitve zavarovalne pogodbe.
Terciarni strah ni pravno priznana oblika škode, ki bi se upoštevala pri odškodnini za strah. V določenih primerih gre lahko za dalj časa trajajočo nevšečnost, v drugih primerih pa za zmanjšanje življenjskih aktivnosti, a le če je intenzivnost dovolj velika in če oškodovanec zaradi tega duševno trpi. Tožnik trdi, da ne upa več čistiti konjskih kopit, a gre le za majhno spremembo v načinu njegovega dela, saj še vedno profesionalno jaha (tako na treningih kot tudi na tekmovanjih, in to z isto kobilo, ki je povzročila škodo), ostal je zaposlen pri zavarovanki tožene stranke in je še vedno vsakodnevno v stiku s konji. Pri svojem delu torej ni oviran, sploh pa ni zatrjeval, da prav zaradi nezmožnosti čiščenja konjskih kopit (kar morajo sedaj opravljati drugi) trpi duševne bolečine.
ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0075216
ZZVZZ člen 86, 86/1, 87, 87/1.
zdravstveno zavarovanje - regresni zahtevek - nesreča pri delu - varstvo in zdravje pri delu - opustitev izvajanja ukrepov za zagotavljanje varstva in zdravja pri delu - protipravnost - konkretizacija trditev - informativni dokaz - krivda delavca
Tožnikove trditve so bile tudi po presoji pritožbenega sodišča presplošne in ne dovolj natančne. Ker se je tožnik omejil na navajanje in razlago predpisov o varnosti in zdravju pri delu, je ostal opis obravnavanega škodnega dogodka premalo individualiziran in nekonkretiziran. Zgolj splošen očitek, da toženka ni upoštevala predpisov, brez dvoma ne zadošča. Tožnik si sodno prakso oziroma judikate, na katere se sklicuje, napačno razlaga. Tožniku res ni treba natančno opisovati, kako bi moralo potekati delovno opravilo, pri katerem se je poškodoval njen zavarovanec. Gotovo pa bi tožnik moral pojasniti, kaj, če sploh, je toženka storila ali opustila, da je prišlo do nezgode pri delu. V nasprotnem primeru ni mogoče sklepati o njeni odškodninski odgovornosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0069758
URS člen 26. ZVPSBNO člen 15, 15/1. OZ člen 10, 131. ZPP člen 360, 360/1.
pravica do povračila škode – odškodnina za nepremoženjsko škodo – strah – duševne bolečine – pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – uporaba ZVPSBNO
Sodna praksa je enotna, da predstavlja pravno podlago za vso nepremoženjsko škodo, ki je posledica prekomernega trajanja sodnega postopka, ZVPSBNO. Navedeni zakon pa določa, da je odškodninska tožba dovoljena pod pogojem, da je stranka v samem postopku izčrpala pospešitvena pravna sredstva – da je vložila nadzorstveno pritožbo, ki ji je bilo ugodeno ali rokovni predlog.
objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – policist – delo policista – poškodba policista pri opravljanju policijske intervencije
Delo policista pri poskusu pridržanja osebe, ki se temu fizično upira in je izrazito agresivna in poleg tega še vinjena, je nevarno delo, saj ne more imeti vseh okoliščin pod nadzorom in jih popolnoma obvladati, pa tudi ne že prej predvideti.
Zavarovanec mora o nastalem zavarovalnem primeru zavarovalnico obvestiti. Zato je treba pritrditi pritožnici, da zavarovalnica ni mogla priti v zamudo, preden se tožnik ni izjasnil, ali zahteva izplačilo zavarovalnine iz naslova zavarovalne pogodbe AO+ zavarovanja ali iz naslova obveznega zavarovanja voznice.
Predpravdni stroški so za pravdo potrebni le ob izpolnjenem kriteriju neposredne zveze s predmetom spora.
V pravdnem postopku je ekonomski interes pravno nepomemben; pomemben je pravni interes (ta se pri dajatvenih in oblikovalnih tožbah domneva, posebej mora biti izkazan le v primeru ugotovitvene tožbe, če dajatveni zahtevek še ni zapadel ali v primeru, ko to določa zakon), pri čemer pomanjkanje ekonomskega interesa lahko povzroči, da ne obstaja niti pravni interes.
narok za glavno obravnavo – vročitev vabila na narok – vročitev s fikcijo – odsotnost stranke – neaktivnost stranke – uveljavljanje procesnih kršitev – nesubstanciran dokazni predlog
Stranka ne more uspešno uveljavljati kršitve procesnih pravic, kadar je to mogoče pripisati njeni lastni neaktivnosti, kot je neodzivnost na vabilo na narok in ne prihod nanj.
aktivni družbenik - odgovornost za dolgove izbrisane družbe
Aktivni družbenik je tisti, ki bi ukrepe lahko in moral sprejeti pa jih ni. Ker se z uvedbo stečajnega postopka nad naknadno najdenim premoženjem izbrisane pravne osebe vzpostavi odgovornost aktivnih družbenikov za obveznosti upnikov do tega stečajnega dolžnika, je tožeča stranka utemeljeno vložila tožbo zoper toženo stranko za plačilo vseh priznanih terjatev upnikov. Pri tem je šteti kot osebno odgovornega družbenika tudi aktivnega družbenika izbrisane pravne osebe kot to izhaja iz določbe 348.člena ZFPPIPP.
SPZ člen 222, 223. ZPP člen 2, 2/2, 182, 182/3, 327, 327/3, 339, 339/2, 339/2-14, 356.
stvarna služnost vožnje – prenehanje služnosti – prenehanje služnosti na podlagi sodne odločbe – pravnomočnost odločbe – prenehanje služnosti na podlagi zakona – izpolnjenost zakonskih pogojev – dopolnilna sodba – pritožba – pritožba kot predlog za dopolnitev sodbe – eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov – primarni tožbeni zahtevek – podredni tožbeni zahtevek – vezanost sodišča na tožbeni zahtevek – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – predlog za odločanje pred drugim sodnikom – izdaja dopolnilne sodbe
Skladno z 222. členom SPZ služnost preneha z odločbo sodišča in prenehanje učinkuje s pravnomočnostjo te sodne odločbe, medtem ko po 223. členu SPZ služnost preneha po samem zakonu, v trenutku, ko se stečejo pogoji za njeno prenehanje in se s sodno odločbo to prenehanje le ugotovi. Zato sta v zahtevkih izraza „preneha“ (z odločbo) in „je prenehala“ (po samem zakonu že pred izdajo sodne odločbe).
osebni stečaj – prejemki izvzeti iz stečajne mase – eksistenčni minimum – predlog za odobritev izplačila regresa
Sodišče izhaja iz predpostavke, da katerega od prejemkov iz tretjega odstavka 389. člena ZFPPIPP dolžnik dejansko tudi prejema. Če ga ne prejema, so po presoji pritožbenega sodišča iz stečajne mase izvzeti vsi prejemki, ki skupaj ne presegajo višine vrednosti v tretjem odstavku 389. člena določnega eksistenčnega minimuma za dolžnika in osebe, ki jih je dolžan preživljati.
ZIZ člen 270, 271, 271/1, 271/1-1, 271/1-3, 271/1-4. ZDSS-1 člen 43, 43/4. ZPP člen 360, 360/1, 366, 366/1.
začasna odredba - verjetno izkazana terjatev
Kadar sodišče prve stopnje ugotovi, da že prvi pogoj za izdajo začasne odredbe, to je verjetno izkazana terjatev, ni izpolnjen, ni dolžno preverjati obstoja drugih predpostavk za izdajo začasne odredbe po citiranih določbah ZDSS-1 oziroma ZIZ. Zato pritožbene navedbe s tem v zvezi niso odločilnega pomena in jih pritožbeno sodišče ni presojalo (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP).
Določilo 226. člena SPZ je treba razlagati tako, da se določila o osebnih služnostih uporabljajo le glede nastanka neprave stvarne služnosti (s pravnim poslom ali s sodno odločbo). Lahko pa se neprava stvarna služnost ustanovi na podlagi priposestvovanja.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL0075624
ZOdvT člen 20, 20/1. ZOdvT tarifna številka 1200, 3103. ZPP člen 44, 44/3, 154, 154/1, 154/2, 154/3.
obseg zapuščine - neveljavnost oporoke - uveljavljanje dveh zahtevkov - zahtevki nedenarne narave - vrednost spornega predmeta - stroški postopka - uspeh v pravdi - delni uspeh - nagrada za narok - odpoved zahtevka - zastopanje več strank
Uspeha strank zlasti pri nedenarnih zahtevkih, kakršna sta bila tožbena zahtevka v obravnavani zadevi, ni mogoče ocenjevati le matematično, pač pa upoštevaje vse okoliščine primera
Tudi za izvedbo naroka, na katerem se postopek konča z odpovedjo zahtevka, odvetniku pripada nagrada za narok.