IZREK
I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka spremeni tako, da se tožbeni zahtevek, ki se glasi:
„1. V razmerju med tožečo stranko A. d. o. o. – v stečaju in toženo stranko B. d. o. o., se razveljavijo pravni učinki in sicer:
a) pravni učinki med pravdnima strankama sklenjene pogodbe o zastavi vrednostnih papirjev št. ZAS 1-1-2010 in sicer 779 kosov rednih delnic izdajatelja X z oznako ..., ki so bile zastavljene zaradi zavarovanja posojila 15 MIO EUR po posojilni pogodbi št. 1-1-2008 z dne 28. 11. 2008 z rokom vračila dne 30. 9. 2010, sklenjeni med toženo stranko kot posojilodajalcem (upnikom) in C. d. o. o. kot posojilojemalcem (dolžnikom), za katerega je tožeča stranka z zastavitvijo navedenih delnic (kot zastavni dolžnik) zavarovala njegov dolg,
in
pravni učinki vpisa navedene zastavne pravice v centralni register pri KDD Centralni klirinško depotni družbi d. d. Ljubljana,
in
pravni učinki plačila zneska 868.558,00 EUR v korist tožene stranke v postopku unovčenja navedenih zastavljenih delnic,
b) pravni učinki med pravdnima strankama sklenjene pogodbe o zastavi vrednostnih papirjev št. ZAS 1-2-2010, in sicer 2750 kosov rednih delnic izdajatelja X z oznako ..., ki so bile zastavljene zaradi zavarovanja posojila 3 MIO EUR po posojilni pogodbi št. 1-2-2010 z dne 15. 1. 2010 z rokom vračila dne 30. 9. 2010, sklenjeni med toženo stranko kot posojilodajalcem (upnikom) in D. d. d. kot posojilojemalcem (dolžnikom), za katerega je tožeča stranka jamčila kot solidarni porok in z zastavitvijo navedenih delnic (kot zastavni dolžnik) zavarovala njegov dolg,
in pravni učinki vpisa navedene zastavne pravice v centralni register pri KDD Centralno klirinško depotni družbi d. d., Ljubljana,
in pravni učinki plačila zneska 3.066.250,00 EUR v korist tožene stranke v postopku unovčenja navedenih zastavljenih delnic.
2. Tožena stranka B. d. o. o. je dolžna plačati tožeči stranki A. d. o. o. – v stečaju znesek 3.934.808,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne vložitve tožbe do dne plačila, v 15. dneh, da ne bo izvršbe.“
v celoti zavrne.
II. Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki njene pravdne stroške v znesku 29.597,60 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila.
III. Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki stroške pritožbenega postopka v višini 18.910,00 EUR, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila.
JEDRO
Oblikovalni izpodbojni zahtevek je v „primarnem“ in „podrednem“ zahtevku v bistvenem (razen glede razveljavitve pravnih učinkov opravljenih plačil) enak. Tudi povračilni zahtevek je v obeh („primarnem“ in „podrednem“) zahtevkih enak oziroma je „podredni“ povračilni zahtevek vključen v „primarnem“ povračilnem zahtevku. S povračilnim zahtevkom namreč tožeča stranka zahteva plačilo denarnega nadomestila vrednosti delnic, in sicer v višini knjigovodske vrednosti delnic oziroma vsaj v višini cene, za katero so bile delnice v postopku realizacije spornih zastavnih pravic prodane. Zato ni mogoče zaključiti, da v delu, v katerem se zahtevka pokrivata, ne gre za isti zahtevek. Oba zahtevka temeljita na isti pravni in dejanski podlagi.
Za vsebino povračilnega zahtevka je odločilno, ali tožena stranka s predmetom izpolnitve, v danem primeru z delnicami, na katerih je bila v njeno korist pri KDD vpisana zastavna pravica, razpolaga, tako da jih lahko neobremenjene vrne tožeči stranki. Pri tem je nepomembno, kako je tožena stranka te delnice pridobila oziroma, da so bile tiste, ki so bile predmet izpodbijanih dejanj, prodane, in jih je nato tožena stranka kupila. Pritožnik zmotno meni, da zato vrnitev teh delnic ni več pravno mogoča. Delnice so namreč stvari, določene po vrsti (genus). Zato nemožnost izpolnitve ne more nastopiti, kar velja tudi, če bi šlo za delnice, ki ne kotirajo na borzi in četudi tožena stranka delnic ne bi več imela (primerjaj sodbo VR RS III Ips 88/2004 z dne 25. 10. 2005).
Oblikovalni in povračilni zahtevek sta neločljivo povezana. Zato ima nesklepčnost povračilnega zahtevka za posledico tudi neutemeljenost oblikovalnega izpodbojnega zahtevka, saj z njim ni mogoče doseči namena instituta izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.